Občina Zagorje ob Savi, Društvo prijateljev mladine Zagorje in Vrtec Zagorje organizirajo tradicionalen kostanjev piknik, ki bo v soboto, 7. oktobra 2023, med 10. in 13. uro v Evroparku Zagorje.
Otroci se bodo lahko posladkali s pečenim kostanjem in sladkimi palačinkami, sodelovali v otroških delavnicah in se vozili z vlakcem.
Za zabavo bodo poskrbeli priljubljeni Čuki in Alenka Kolman.
Vabljeni veliki in mali, da skupaj preživimo prijetno sobotno dopoldne in pozdravimo tetko Jesen!
Priznanje regijska gazela in s tem mesto med finalisti letošnjega izbora najboljših najhitreje rastočih podjetij je v Delavskem domu Zagorje ob Savi prejelo podjetje Metalia iz Trbovelj, ki ga vodi direktor Marjan Jamšek. Med nominiranci sta bili poleg podjetja Metalia d.o.o, še podjetje Vodotehnik d.o.o. iz Žalca in podjetje Skitti d.o.o. iz Kisovca.
O Metalii je Dnevnik, organizator izbora Gazel, zapisal: “19-članski kolektiv je v letu 2022 ustvaril kar 92.492 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. To je skoraj dvakratnik panožnega povprečja. Prihodke iz prodaje so od leta 2017 do 2022 potrojili, z 1,8 milijona na skoraj 5 milijonov evrov. Za petino nad povprečjem dejavnosti so tudi plače zaposlenih.”
»Iz ugašajočega podjetja lahko iskra strasti zaneti novo podjetniško zgodbo,« so besede, s katerimi je metodološka komisija za izbor gazele savinjsko-zasavske regije začela svojo obrazložitev. Tako je v začetku devetdesetih nastala Metalia: malo podjetje, sposobno delati velike projekte, povezane s transportiranjem razsutih in sipkih tovorov.
Rast podjetja je utemeljena na odnosih, odgovornosti, znanju in odličnosti. Metaliin prvi res velik kupec, Luka Koper, je partner še dandanes. Preko Luke Koper so postali tudi pomemben tehnološki partner mednarodnemu podjetju in z njim prodrli v najpomembnejše evropske železarne in termoelektrarne. V tujini ustvarijo polovico prihodkov iz prodaje.
Izmed treh finalistov sta bila tokrat kar dva zasavska. Poleg zmagovalne Metalie, se je v sam vrh prebilo tudi podjetje Skitti iz Izlak, ki deluje že od leta 1965. Od takrat do danes so postali uspešni na področju proizvodnje sestavnih delov za končne uporabnike. V svoje proizvode jih vgradijo kupci raznolikih industrij, od avtomobilske in elektroindustrije do medicine in gradbeništva. Med njimi najdemo tudi velika domača in tuja imena, kot sta Adria Mobil in Mercedes-Benz. Podjetje si pod vodstvom direktorja Sergeja Smrkolja želi ohraniti status zanesljivega dobavitelja izdelkov od zamisli do rešitve. V 2022 so zabeležili 3,889 milijona evrov prihodkov.
Ne bo Češkova Vanema, v obrtni coni Kisovec pa se bo vseeno gradilo, tudi na novo zaposlovalo
V ponedeljek, 2. 10. 2023, je bila za vse dijake programa ekonomski tehnik GESŠ Trbovlje organizirana strokovna ekskurzija v Rogaško Slatino. Ogledali smo si štiri uspešna podjetja: Jagros, Kozmetika Afrodita, Steklarna Rogaška in Atlantida Botique Hotel.
V podjetju Jagros, d. o. o., nas je sprejel eden od dveh direktorjev, Boštjan Jager, in nam predstavil družinsko zgodbo o uspehu, ki je iz majhnega podjetja zraslo v veliko slovensko družinsko trgovsko podjetje, znano pod imenom Trgovine Jager. V Kozmetiki Afrodita so nam po kratki predstavitvi podjetja prikazali pravilno nego obraza. Izbira prostovoljca za prikaz nege ni bila težka. Sledil je voden ogled proizvodnje – ročne izdelave izdelkov v Steklarni Rogaška, njihove trgovine, kjer so tudi razstavljeni izdelki, ki so bili podarjeni svetovno znanim osebam. Turistično destinacijo so nam predstavili v 5-zvezdičnem hotelu Atlantida Boutique Hotelu in nas popeljali na ogled sob ter wellnessa.
Zahvaljujemo se vsem podjetjem za predstavitev in poslovna darila ter možnost, da smo jih podrobneje spoznali.
Polona Arbajter Očko, prof.,
nosilka interesne dejavnosti
Že pred leti smo pisali o nevarnem odseku, kjer morajo majhni in večji otroci iz naselij Črdenc in Slatno cesto prečkati tam, kjer prehoda za pešce ni. Tudi možnosti, da bi šli na oddaljen prehod za pešce, zaradi hribovitega terena, nimajo. To je njihova šolska pot in, kar je še huje – čeprav je na tem mestu omejitev hitrosti 50km/h, veliko voznikov pelje hitreje, saj je to le lučaj od table, ki dovoljuje hitrost 90 km/h.
“Naši otroci so vsak dan v nevarnosti, ker na avtobusno postajo tečejo čez cesto, kjer ni prehoda za pešce” je dejala občanka za naš portal leta 2017 (Več TUKAJ). Drži, prav ste prebrali. Točno o tem smo pisali pred šestimi leti in to po več letih opozarjanj krajanov. Njena osnovnošolka je zdaj že dijakinja, ta pa še vedno vsak dan teče čez regionalno cesto na avtobusno postajo, kjer se nato z avtobusom odpelje v šolo.
“Vsak dan 5 mamic spremlja prvošolčke v šolo in ob tem vsakič znova s cmokom v grlu,” pove občan, ki živi tik ob glavni cesti. “Mnogokrat me kar zgrozi, ko slišim glas otrok in glasen zvok hitrih motornih vozil.” Nešteto obljub so že slišali, otroci pa samo z obljubami ne morejo varno v šolo.
Na Občini Hrastnik so nam leta 2017 dejali, da so pobudo na DRSI, torej na lastnike ceste že podali, a so dobili negativen odgovor. Danes pravijo tako: “Občina Hrastnik si že dalj časa prizadeva urediti varen prehod za pešce preko državne ceste, kjer poteka šolska pot, vendar zaenkrat neuspešno. S strani DRI je bila izdelana, na DRSI in Občini Hrastnik, pa potrjena projektna naloga za ureditev PZI prehoda za pešce na državni cesti R1-221, odsek 1222 Hrastnik – Šmarjeta.”
Na občini upajo, da bo v recenzijo zadeva predana do konca leta. “Občina je pri pripravi projektne naloge vztrajala, da se v dokumentacijo PZI vključijo tudi ukrepi za umirjanje prometa ob vstopu v območje prehajanja ceste in avtobusni postajališči,” še dodajo.
Pobudo so na državni direkciji res prejeli, nam potrdijo in na podlagi le te pričeli s projektom ureditve prehoda za pešce na regionalni cesti na Slatnem v naselju Dol pri Hrastniku. “Projekt, poleg ureditve prehoda za pešce, obsega tudi ureditev ukrepov za umirjanje prometa ob vstopu v naselje, ki je nujno potrebno v sklopu ureditve para avtobusnih postajališč ter površin za pešce.” Zaključek izdelave projektne dokumentacije naj bi bil v naslednjem letu, prav tako naj bi začeli z odkupom potrebnih zemljišč.
Kaj so na Občini kot tudi na DRSI glede tematike počeli zadnjih 10 let, ali pa vsaj zadnjih 6, ko smo o tem poročali na našem portali, ni znano – na to nihče ni odgovoril. Je pa neverjetno, da vse institucije in stroka z mirno vestjo dopuščajo, da otroci vsak dan tečejo čez regionalno cesto na nevarnem odseku, za barvanje nekaj belih črt pa je (bo) potrebno desetletje. Najmanj desetletje.
“Žal vas moramo obvestiti, da je današnja uprizoritev muzikala Mamma Mia! v Zagorju ob Savi zaradi bolezni v ansamblu PRESTAVLJENA na 18.11.2023 ob 18.00.” Sporočajo iz KC Delavski dom Zagorje.
Vstopnice so veljavne za nadomestni datum.
Se znaš vključiti v kolektiv, odgovorno sprejeti svoje delovne naloge in rad delaš z ljudmi? V svoj kolektiv vabijo vestnega natakarja ali natakarico v gostinskem lokalu 2A. Iščejo osebo, ki jih dinamično delo ne predstavlja težav.
Podjetje je redni plačnik in odgovoren delodajalec. Pričakuje se ekipno sodelovanje, novega sodelavca ali sodelavko pa kolektiv že komaj čaka.
Delo v prijetni ekipi z urejenim in stimulativnim okoljem se ne ponudi vsak dan. Možna je redna zaposlitev, delo preko študenta ali na podjemno pogodbo.
Več informacij o delovnem mestu in podjetju najdete na FB strani (TUKAJ), pokličite 041 675 424 (Jurij) ali pišite na robi.ahlin@zmaj-hs.com.
Način in rok prijave
kandidati naj pošljejo vlogo po e-pošti, ali pokličejo na zgornjo telefonsko številko.
Kontakt za kandidata
Telefon: 041 675 424 (Jurij) E-naslov: robi.ahlin@zmaj-hs.com, Naslov: Zmaj d.o.o., Ribnik 8b, 1420 Trbovlje
Tudi občina Trbovlje spada med tista mesta, kjer delež starejših prebivalcev narašča iz leta v leto, saj v Trbovljah trenutno živi nekaj tisoč oseb, ki spadajo med starejšo populacijo nad 65 let. Staranje prebivalstva in naraščajoči delež starejše populacije tako od celotne družbe, kot tudi od lokalne skupnosti zahteva nove aktivnosti in času primerne rešitve. Da bi se lahko z januarjem 2024, ko naj bi zaživel Zakon o dolgotrajni oskrbi, takšne nove aktivnosti in rešitve začele zares izvajati tudi v praksi, lokalna skupnost potrebuje relevantne podatke o dejanskih potrebah oseb, potrebnih pomoči.
Da bodo potrebe starejših oseb sploh prepoznane, evidentirane in tudi ovrednotene, ter da bodo lahko pravočasno načrtovane tudi ustrezne aktivnosti v povezavi s tem, bo Občina Trbovlje od 9. do 20. oktobra 2023 izvajala anketo med starejšimi občankami in občani na celotnem območju občine in ne le v strnjenih naseljih v centru mesta.
Anketa, ki jo bo izvajalo 50 dijakov Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje in Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje, bo izvedena na vzorcu približno 300 anketirank/cev. Zajela bo populacijo občank in občanov, starejših od 65 let dalje, in poleg starosti upoštevala tudi spol osebe in proporcionalno tudi območja, kjer te osebe živijo.
Z anketo zbrani podatki bodo Občini Trbovlje omogočili vsaj srednjeročno načrtovanje aktivnosti, ki bodo v čim večji meri zadovoljevale potrebe tovrstne populacije. “Kot lokalna skupnost si bomo prizadevali, da bi starejši občani čim dlje in čim bolj aktivno preživljali svojo jesen življenja tako, kot si želijo oni sami,” pravijo na Občini Trbovlje. Spekter in nabor možnosti je širok in pisan, glede na zbrane podatke pa bo občina lahko ocenila katera področja si glede na interese posameznikov zaslužijo prioritetno obravnavo in s tem uvajanje novih programov pomoči starejšim občankam in občanom.
V fazi priprave ankete sta sodelovala tudi Zasavska ljudska univerza, ki ima dolgoletne izkušnje z vseživljenjskim izobraževanjem starejših ter Društvo upokojencev Trbovlje.
Dolgotrajna oskrba ranljivih skupin oseb, med katere spadajo tudi starejše osebe, je področje, ki se mu je glede na demografske podatke in obstoječo socialno politiko do sedaj namenjalo vse premalo pozornosti. Glede na pridobljene informacije želijo področje dolgotrajne oskrbe na lokalni ravni urediti na način, da le-to ne bo več prepuščeno samo sebi oziroma posamezniku in njegovi družini. Poiskati je treba dolgoročne rešitve, ki bodo starejšim občankam in občanom izboljšale kvaliteto življenja, še odločno dodajo Trboveljčani.
