“Ob kaosu, ki so ga v petek povzročile poplave v Sloveniji, so še posebej veliko srce pokazali prebivalci Občine Zagorje ob Savi.” Tako se začne članek, v katerem družina in Spodnje Avstrije za častnik Kronen Zeizung poroča o izjemni pripravljenosti za pomoč dopustnikom, ki so se vračala iz morja domov (ali obratno).
Ko se je družina Mayer v petek odpravila na pot proti domu, še ni slutila, kaj jih pri prečkanju Slovenije čaka. Žena, mož in otrok so bili obveščeni o neskončnem zastoju na avtocesti A1, ko so krenili iz Ljubljane proti Celju. »Zato smo se odločili, da pot prevozimo po regionalnih cestah,« pravi družina Mayer za »Krone«.
Ko so se odpravili na pot, niso niti sumili, kaj jih čaka. Šok pa v Zagorju.
Na poti je družina večkrat opazila potoke, ki so prestopali bregove. Njive in travniki so bili poplavljeni. »A cesta je bila prevozna in veliko turistov se je odločilo za obvoz po stranskih cestah,« razloži Mayer. Ob prihodu v Zagorje ob Savi pa presenečenje: cesta je bila zaprta, saj je reka Sava že prestopila bregove in poplavila ceste. Iskanje alternativne poti v Avstrijo je bilo zaradi poplav zaman. »V Zagorju nas je ustavilo več mimoidočih in nam izročilo dopis, v katerem je bilo obrazloženo, da ne moremo nadaljevati poti in naj prenočimo v športni dvorani.« Izbire ni bilo, odpeljali so se do športne dvoran in prenočili. V izjemno hitrem času je bilo vse pripravljeno, pripoveduje družina, ki je bila nadvse presenečena nad gostoljubnostjo Zagorjanov. Po dobrem zajtrku so jih Zasavci usmerili še na odprte poti proti domu in jim pomahali v slovo.
Mayerjevi
Mayerjevim se je dobro poskrbljena zasavska akcija tako vtisnila v srce, da so o tem poročali tudi za avstrijski časnik in se tako na svoj način zahvalili za vse, kar so zanje storili.
V stoletju, polnem vzponov in padcev, prekinitev in nadaljevanj, se trmasti zagorski knapi kot nogometni navdušenci niso dali. Težavam navkljub vedno znova in znova kot Feniks iz pepela so se pojavljali z novimi idejami, dobro igro in nadaljevali nogometno tradicijo. Prve drese so dobili davnega leta 1929 in so bili modro beli. Celotno zgodovino današnjega Nogometnega kluba Zagorje boste lahko prebrali v knjigi Jupitrovo nogometno stoletje – 100 let Nogometnega kluba Zagorje ob Savi. Pripravili so jo, Boštjan Grošelj, Janez Lipec, Miloš Roglič in Matej Strgaršek. Uradno bo luč sveta ugledala v septembru.
Letos je klub dobil tudi novega predsednika Aleksandra Kosa – Šiša, ki je zamenjal Miloša Rogliča po štiriletnem mandatu. Oba sta prve nogometne korake naredila prav v zagorskem klubu. O obletnici in novi postavitvi smo se pogovarjali z aktualnim predsednikom Aleksandrom Kosom Šišom. » Kot otrok sem živel čez cesto nasproti Partizana in veliko časa prebil na njegovem igrišču, nogomet je ljubezen na prvi pogled. Že s sedmimi leti sem pristopil zagorskemu klubu in tu ostal do danes. Vmes sem nekaj let igral tudi v kisovški Svobodi, kar je bila neke vrste zamenjava. Služboval sem najprej v rudarstvo, kasneje pa v vojski. Ni bilo vedno lahko, je pa vse poplačano z zadovoljstvom ob uspešnem delu.«
Dolga je tradicija športa v Zasavju, tudi Zagorje ni izjema. Klub je z vzponom na lestvici, doživel tudi športne vrhunce. Aleksander je ponosen, da je igral z njim tudi v prvi in drugi ligi, žal pa nikoli na današnjem terenu. Tolaži ga to, da zdaj, ko ne igra več, za klub prispeva na drugačen način.
Aleksander Kos se rad spomni nogometašev, s katerimi je igral v karieri – Bine Borštnar in Alojz Skrinjar sta zagotovo pozitivno vplivala nanj. Današnjim nogometašem po mnenju predsednika Kosa manjka ulica v pozitivnem smislu. Nekoč so se tam razvijali iznajdljivost, hitrost, spretnost, orientacija. Zelo obetajoče pa vendarle je dejstvo, da so igrišča polna.