Zasavje za več kot 15 odstotkov presega slovensko povprečje v številu prekomerno prehranjenih odraslih. Teh je v najmanjši slovenski regiji glede na podatke, ki jih je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) objavil v dokumentih zdravje v občini, preko 75 odstotkov prebivalcev. Slovensko povprečje se je ustavilo pod 60 odstotki.
| Pri izračunu podatka so pri NIJZ upoštevali indeks telesne mase Zasavcev, starih med 25 in 74 leti. Podatke so vzeli iz rezultatov ankete Z zdravjem povezan življenjski slog. |
NIJZ: “Danes živimo v debelilnem okolju”
Kot v inštitutu pojasnjujejo, so danes ljudje v svojem okolju izpostavljeni številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in obenem premajhne porabe. “To pomeni, da je ponudba hrane taka, da lahko hitro vnesemo v telo veliko količino kalorij. Obenem pa zaradi današnjega sedečega življenjskega sloga teh kalorij ne porabljamo,” pojasnjujejo. Kot pravijo, naj bi imel na območju Evropske unije več kot eden od dveh odraslih in skoraj eden od šestih otrok prekomerno telesno težo ali debelost. V zadnjih letih naj bi se debelost še povečala.
“Tudi v Sloveniji smo še vedno priča naraščanju prekomerne telesne teže in debelosti tako pri odraslih kot pri otrocih in mladostnikih, ki pa se v nekaterih starostnih skupinah in z nekaterimi razlikami po spolu, umirja. Debelost je pogostejša pri osebah z nižjim socialno-ekonomskim položajem in pričakujemo, da se bodo neenakosti še povečevale,” so opozorili pri NIJZ.
| Občina | Delež prekomerno prehranjenih prebivalcev (%) | Delež prekomerno prehranjenih otrok |
| Hrastnik | 71 | 28 |
| Trbovlje | 71 | 26 |
| Zagorje | 70 | 30 |
| Litija | 65 | 26 |
| Slovenija | 60 | 24 |
Vir: zdravje v občinah, NIJZ
Debelost pomeni tveganje za bolezni
Zasavje pri debelosti ne zaostaja niti pri otrocih med 6. in 15. letom starosti. Ta sicer po podatkih NIJZ v svetu hitro narašča. A kljub temu za vsakega posameznika ni zanemarljiv podatek, da je prekomerna teža pri otrocih povezana s številnimi dejavniki tveganja za srčne in druge kronične bolezni kasneje v življenju. “Tu mislimo predvsem na povišane maščobe v krvi, neodzivnost na insulin in povečano tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, povišan arterijski tlak in zgodnjo aterosklerozo. Prekomerna prehranjenost otroka pomembno vpliva tudi na kvaliteto njegovega življenja,” pojasnjujejo pri NIJZ.
Sicer pa je pozitiven podatek, da je delež prekomerno prehranjenih otrok v Zasavju za razliko z odraslimi v zadnjih sedmih letih upadel za 10 odstotkov. Če regijo primerjamo z ostalimi slovenskimi, pa je ta še vedno visoko pri vrhu. Več otrok s prekomerno težo je le še v Pomurju.
Centri za krepitev zdravja ponujajo brezplačne programe za hujšanje:
To so ti centri, kjer vsako leto vrsta Zasavcev uspešno shujša
