Zaradi preplastitve vozišča bo v petek, 16. 6. 2023 med uro 7. in 18. uro popolna zapora državne ceste Zagorje – Bevško (R1 221-1219) od km 4,000 do km 4,500.
Obvoz za vsa vozila bo urejen po državni cesti za Savo.
Neverjetnih 23 rekordov je zabeležila Rimacova Nevera, ki je v pičlih 21 sekundah iz 0 dosegla hitrost 400 km/h. Da so rekordi zabeleženi, so poskrbeli fantje v Dewesoftu, ki so za super športni avtomobil pripravili merilnike in na licu mesta, na testnem poligonu v nemškem Papenburgu, na lastne oči spremljali, kako so rekordi padali eden za drugim.
Občutki so fenomenalni, so si enotni Primož, Luka in Matjaž, ki so iz testnega okolja v pisarni, kjer so na simulatorjih pripravili merilnike za neverjetni električni avtomobil, le te odnesli na teren.
»Mi vemo, da so naše naprave zmožne izmeriti takšno hitrost in vse ostale parametre, ki so se tokrat merili. Ampak vedno, ko prideš na teren, je treba nekaj prilagoditi in zgodi se nekaj kar nisi mogel prej upoštevati,« opisuje razliko med testiranjem v pisarniškem okolju in na terenu Luka Jerman. Tudi pri simulaciji poskušajo vključiti različne moteče dejavnike, a nikoli ne moreš povsem predvideti terena. Prav zato je odhod na poligon koristen tudi za razvojnike, saj se vedno zgodi nekaj nepredvidenega in ti faktorji so uporabni za nadaljnje delo.
Bolj kot je sistem kompleksen, več stvari gre lahko narobe
Tokrat je bilo za Trboveljčane še toliko bolj zahtevno, saj niso merili le pospeševanje in zaviranje ter razdalje. Posebnost tokratne odprave je bilo merjene aerodinamike, ki je podalo pomembne podatke za oblikovanje najhitrejših električnih vozil.
Vedno z veseljem se na poligon odpravi Primož Rome: »Iz mojega vidika je teren res prva liga. V hiši takšnih težav kot so tam, nimaš. Bolj kot imaš kompleksen merilni sistem, več stvari gre lahko narobe in do zadnje sekunde ne veš, ali bo ali ne bo.«
Vsi trije so več kot navdušeni, kadar lahko svoje znanje preverijo v živo. Adrenalin, ki takrat požene kri po telesu, trenutki negotovosti, spremljanja računalniškega ekrana z enim očesom in sledenje avtomobilu na dirkalni stezi z drugim … Toliko bolj napeto je na licu mesta, saj ni vse odvisno le od trboveljskih strokovnjakov. Kot se spominja Rome na enem izmed testiranj: »Vse smo pripravili, preizkusili in je delovalo kot mora. Potem pa so tik pred testiranjem še oprali vozilo in ponesreči iztaknili eno miniaturno žico. Dolgo smo rabili, da smo našli težavo in jo tik pred pričetkom, odpravili.«
Ni veliko časa za “friziranje” opreme. Če dela ali pa ne – avto gre na stezo
Steze, ki dovoljujejo takšne neverjetne hitrosti, niso na voljo neomejeno. Naročnik ima časa le kakšno uro, dve in takrat se mora testiranje izpeljati. Avto odpelje en krog, dva, potem se mora ohladiti, saj je optimalna vožnja električnega vozila, ko je ohlajen. Takrat je čas za dopolnitve in »friziranje« opreme.
Tudi, ko v pisarnah Dewesofta uspejo narediti kaj dobrega, je navdušenje veliko. A vzdušja, ki se pojavi pri izvedbi izven cone udobja na simulatorjih, ni mogoče primerjati. Matjaž Strniša pravi, da so najboljši občutki, ko si prisoten na poligonu in testiranje uspe, spremljaš vnemo naročnikov, ki do zadnjega čakajo, ali bodo številke takšne, kot so upali. »Na terenu so časovne omejitve, vremenski vplivi, pripravljen mora biti avto …Itak je pa najboljši občutek, ko uspe,« opisuje Strniša.
Tudi tokrat je več kot uspelo in z Dewesoftovimi merilniki so na 14 kilometrskem testnem poligonu izmerili 23 rekordov povezanih z pospeševanjem in zaviranjem super športnega električnega Rimacovega vozila.
Po naravi naravoslovka, ki je že na začetku srednje šole vedela, v katero smer bo šla. Študij kemijskega inženirstva jo je najbolj navdušil in že tretje leto pridno sledi študijskim obveznostim. Arijana Ramšak je dobila tudi izjemno priložnost, da kot ETI-jeva štipendistka že sedaj sodeluje v delovnem procesu podjetja.
»Ena najbolj zanimivih stvari je, da je delo razgibano in raznovrstno. Vsak dan se pojavljajo novi problemi, ki jih je potrebno rešiti v najkrajšem času, da ne pride do nepotrebnih prekinitev dela. Obseg dela se od dneva do dneva razlikuje, zaradi različnih naročil. Tekom študija spoznavam stroko, ki mi bo kasneje, kot potencialno zaposlena predstavljala nove izzive. Znanost se nenehno razvija, saj se pojavljajo novi izzivi.«
Zanima me kaj študirate?
Študiram kemijsko inženirstvo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Sem študentka magistrskega študijskega programa.
Zakaj odločitev za ta študij?
Že od nekdaj sem naravoslovne tehniške narave. Ko sem v gimnaziji začela razmišljati o študiju, sem bila prepričana, da bo moj študij potekal v smeri. Nikoli nisem razmišljala o družboslovnih vedah, saj že predmeti, kot je zgodovina in slovenščina, mi niso najbolj ležali. Pri izbiri me je pritegnila lokacija fakultete, zgradba je nova, sodobna, laboratorije ima opremljene s sodobno opremo in je prostorna. Za kemijsko inženirstvo sem se odločila, ker je to zelo široko aplikativna veda, lahko se poglobiš v najrazličnejše tematike kot so npr. materiali, polimeri, procesno in reakcijsko inženirstvo, bioprocesno inženirstvo in okoljsko inženirstvo. Zaposlitvene možnosti kemijskega inženirja so zelo široke, in sicer inštituti, laboratoriji, farmacija, prehrana, industrija ter še mnogi drugi. Lahko bi rekla, da si kot kemijski inženir eden izmed najbolj zaposljivih poklicev.
Koliko ste se že spoznali z delom v ETI-ju?
Štipendistka sem že tretje leto. Večinoma sem se z delom spoznala na oddelku tehnične keramike. Seznanila sem se z analizami, ki se izvajajo na keramičnih materialih in izdelkih. Analize sem izvajala v procesu priprave materialov in na sintranih materialih in izdelkih. Analize se izvajajo z namenom določitve posameznih karakteristik materialov. Postopek izdelave keramičnih materialov se prične pri surovinah, ki igrajo pomembno vlogo na lastnosti posameznih materialov. Izvajala sem tudi analizo materiala na sintranih izdelkih. Karakteristike materiala, ki so določene z mednarodnim standardom, morajo biti v predpisanih območjih. Obseg dela je širok in zajema različna področja.
Kaj vam je najbolj zanimivo?
Ena najbolj zanimivih stvari je, da je delo razgibano in raznovrstno. Vsak dan se pojavljajo novi problemi, ki jih je potrebno rešiti v najkrajšem času, da ne pride do nepotrebnih prekinitev dela. Obseg dela se od dneva do dneva razlikuje, zaradi različnih naročil. Tekom študija spoznavam stroko, ki mi bo kasneje, kot potencialno zaposlena predstavljala nove izzive. Znanost se nenehno razvija, saj se pojavljajo novi izzivi. Sodelovanje z inštituti ohranja ETI v koraku s časom, saj si tovarna ne more zagotoviti sodobne elektronske opreme, ki so potrebni pri razvoju materialov. V današnjem času, kjer se srečujemo z nenehnim napredkom in razvojem, da ostaneš na trgu, moraš konkurirati drugim ponudnikom na trgu in brez sodelovanja z raziskovalnimi ustanovami se ne moreš obdržati na trgu prav zaradi tako velike konkurence. Včasih se je potrebno vrniti na sam začetek in se vprašati najbolj osnovna vprašanja, ki jih otroci ves čas postavljajo, kaj je to, zakaj je do tega prišlo, kako bomo to rešili, kje se skriva problem. Ravno to naredi delo še bolj zanimivo, saj se ves čas učimo in te spodbuja v kritičen način mišljenja ter odpira možnosti za nove raziskave.
Že imate vizijo, kaj bi po zaključku šolanja počeli?
Trenutno sem še v fazi, da je faks na prvem mestu. Po zaključku šolanja se želim zaposliti na ETI-ju in sem kot štipendistka tudi pogodbeno vezana. Odprtih je še mnogo poti in nikoli ne veš, kam te bo pot zanesla.
Kako je potekalo delo v ETI-ju, ko ste bili tam?
Moj delovnik je potekal od 7ih do 15ih. Po navadi se tekom dneva odvzamejo vzorci za analize. Najprej je potrebno pripraviti vzorce, na katerih se bodo izvajale meritve. Postopek priprave vzorcev je dolgotrajen proces. Meritve posameznih karakteristik se večinoma izvajajo na sintranih vzorcih. Nato je potrebno še ovrednotiti rezultate, ki nam dajo vpogled v karakteristike materiala. Meritve posreduješ mentorju, ki glede na podlagi teh ukrepa v nadaljnjih postopkih proizvodnje linje. Na koncu delovnika je potrebno vse analizne naprave izklopiti in jih pripraviti za nadaljnje meritve, ki se bodo izvajale naslednji dan. Ne smemo pozabiti na odmor za malico in malico v menzi, kjer nas kuharice vsak dan znova presenetijo s kakovostnimi in hranljivimi obroki.
Kakšni so mentorji?
Mentorji so tisti, ki ti predstavljajo keramične materiale, pomen posameznih karakteristik materialov v procesu priprave materiala, uvajajo te v delo, spoznavajo te s postopkom in obsegom dela in te predstavijo sodelavcem. Imajo ustrezno strokovno ki ga posredujejo mlajšim generacijam. S svojimi izkušnjami pripomorejo k hitrejšemu spoznavanju dela. Na mentorja se vedno lahko obrneš po pomoč.
Ste opravljali tudi obvezno prakso, usposabljanje ali kaj podobnega?
Moja fakulteta ne zahteva obvezne prakse, vendar se z veseljem odzovem na izpolnitev pogodbene obveznosti opravljanja prakse. Študentsko delo in obvezna praksa je plačano. Štipendijo prejemamo tudi v poletnih mesecih, v času študijskih počitnic.
Prijava na ETI e-novice TUKAJ!
ETI štipendije: »Že prvi dan sem samostojno upravljal napravo …«