Neverjetnih 23 rekordov je zabeležila Rimacova Nevera, ki je v pičlih 21 sekundah iz 0 dosegla hitrost 400 km/h. Da so rekordi zabeleženi, so poskrbeli fantje v Dewesoftu, ki so za super športni avtomobil pripravili merilnike in na licu mesta, na testnem poligonu v nemškem Papenburgu, na lastne oči spremljali, kako so rekordi padali eden za drugim.
Občutki so fenomenalni, so si enotni Primož, Luka in Matjaž, ki so iz testnega okolja v pisarni, kjer so na simulatorjih pripravili merilnike za neverjetni električni avtomobil, le te odnesli na teren.
»Mi vemo, da so naše naprave zmožne izmeriti takšno hitrost in vse ostale parametre, ki so se tokrat merili. Ampak vedno, ko prideš na teren, je treba nekaj prilagoditi in zgodi se nekaj kar nisi mogel prej upoštevati,« opisuje razliko med testiranjem v pisarniškem okolju in na terenu Luka Jerman. Tudi pri simulaciji poskušajo vključiti različne moteče dejavnike, a nikoli ne moreš povsem predvideti terena. Prav zato je odhod na poligon koristen tudi za razvojnike, saj se vedno zgodi nekaj nepredvidenega in ti faktorji so uporabni za nadaljnje delo.
Bolj kot je sistem kompleksen, več stvari gre lahko narobe
Tokrat je bilo za Trboveljčane še toliko bolj zahtevno, saj niso merili le pospeševanje in zaviranje ter razdalje. Posebnost tokratne odprave je bilo merjene aerodinamike, ki je podalo pomembne podatke za oblikovanje najhitrejših električnih vozil.
Vedno z veseljem se na poligon odpravi Primož Rome: »Iz mojega vidika je teren res prva liga. V hiši takšnih težav kot so tam, nimaš. Bolj kot imaš kompleksen merilni sistem, več stvari gre lahko narobe in do zadnje sekunde ne veš, ali bo ali ne bo.«
Vsi trije so več kot navdušeni, kadar lahko svoje znanje preverijo v živo. Adrenalin, ki takrat požene kri po telesu, trenutki negotovosti, spremljanja računalniškega ekrana z enim očesom in sledenje avtomobilu na dirkalni stezi z drugim … Toliko bolj napeto je na licu mesta, saj ni vse odvisno le od trboveljskih strokovnjakov. Kot se spominja Rome na enem izmed testiranj: »Vse smo pripravili, preizkusili in je delovalo kot mora. Potem pa so tik pred testiranjem še oprali vozilo in ponesreči iztaknili eno miniaturno žico. Dolgo smo rabili, da smo našli težavo in jo tik pred pričetkom, odpravili.«
Ni veliko časa za “friziranje” opreme. Če dela ali pa ne – avto gre na stezo
Steze, ki dovoljujejo takšne neverjetne hitrosti, niso na voljo neomejeno. Naročnik ima časa le kakšno uro, dve in takrat se mora testiranje izpeljati. Avto odpelje en krog, dva, potem se mora ohladiti, saj je optimalna vožnja električnega vozila, ko je ohlajen. Takrat je čas za dopolnitve in »friziranje« opreme.
Tudi, ko v pisarnah Dewesofta uspejo narediti kaj dobrega, je navdušenje veliko. A vzdušja, ki se pojavi pri izvedbi izven cone udobja na simulatorjih, ni mogoče primerjati. Matjaž Strniša pravi, da so najboljši občutki, ko si prisoten na poligonu in testiranje uspe, spremljaš vnemo naročnikov, ki do zadnjega čakajo, ali bodo številke takšne, kot so upali. »Na terenu so časovne omejitve, vremenski vplivi, pripravljen mora biti avto …Itak je pa najboljši občutek, ko uspe,« opisuje Strniša.
Tudi tokrat je več kot uspelo in z Dewesoftovimi merilniki so na 14 kilometrskem testnem poligonu izmerili 23 rekordov povezanih z pospeševanjem in zaviranjem super športnega električnega Rimacovega vozila.
