02. 02. 2022

Kot da posneti celovečerni film in to povrh vsega zgodovinski, ni dovolj zahtevno. Ustvarjalci in člani FUD Loke Studio, ki se že desetletje ukvarjajo s produkcijo različnih video vsebin so film posneli v nemškem jeziku. In čeprav naslov govori o predaji – na koncu zmagajo partizani.

(Spodaj najdete povezavo za ogled filma!)

Levo: Matic Poropatič med snemanjem

Film »Predam se«, ki je najbolj ambiciozen projekt zasavskih ustvarjalcev je zrasel na grbi predsednika društva Matica Poropatiča. »Dokončati igrani film je precejšen izziv, ki zahteva ogromno truda in časa. Ta izziv postane še precej večji če ima film vojno zgodovinsko tematiko, zaradi vseh kostumografskih in scenskih zahtev. In kot da to dvoje ni dovolj težavno smo se odločili, da bi naš film bil še v tujem jeziku, v nemščini,« opisuje naš sogovornik, ki je navdušen, da je kljub zahtevnosti in dejstvu, da gre za ljubiteljsko raven, projekt uspel.

Rezultat vsega truda igrani film, ki prikazuje pot oficirja nemške vojske med drugi svetovno vojno po ozemlju Slovenije. Njegova doživetja, bitke, poraze in njegov zaključek vojne.
Veliko pozornosti je bilo namenjene zgodovinski avtentičnosti. Da so se pred kamero pojavile kar se da korektne lokacije, rekviziti in kostumi. In to je bilo seveda nekaj najtežjega, sploh pri številnih statistih in lokacijah. Na roke ekipi nikakor ni šlo niti koronsko obdobje, ki je omejevalo njihovo delo.  »Glede na to kaj smo si zadali in s čim smo morali delati se tudi sam sprašujem kako nam je uspelo,« svoje razmišljanje strne Poropatič.

Kdo vse je bil vključen v projekt?

Film je vedno ekipni podvig in tudi ta film ni bil v tem pogledu nič drugačen od drugih. Razlikuje pa se v tem, da so vsi v njem sodelovali prostovoljno in brezplačno, kar je pri filmu tega obsega resnično edinstveno.  
Kulturno zgodovinsko društvo Triglav, ki je glavno društvo za zgodovinske uprizoritve v Sloveniji, je bil najpomembnejši nosilec celega projekta. Njihovo obširno znanje tega zgodovinskega obdobja ter velike količine rekvizitov in kostumov so omogočile da smo pred kamero res imeli kaj za pokazati. Prizori bitk imajo neko težko, ko se skoraj 100 statistov v uniformah zapodi po sceni.

Imeli pa smo srečo tudi s igralci. Kot sem omenil, film je v tujem jeziku, tako da ni bilo dovolj da smo našli dobre igralce. Potrebovali smo dobre igralce s tekočim znanjem nemščine in to nikakor ni bilo enostavno. Tukaj nas je rešil David Lindič, iz KD Svoboda Trbovlje, ki je pristal na izziv ki ga je glavna vloga ponujala in še zdaleč ni bil edini.

Za film so sestavili in posneli celo lastno partizansko pesem, za katero je narejen še videospot. Video TUKAJ!

Film je raznolik in razgiban, dogaja se na precej lokacijah in v različnih letnih časih. Koliko je to otežilo delo na filmu?

Film je vsekakor bil precejšen logističen podvig. Sama zgodba filma je takšna, da je dogajanje razprašeno na več lokacij kar je pomenilo kar nekaj več dela pri snemanju na terenu. Seveda nekatere lokacije so bile bolj težavne od drugih. Snemanje v Parku vojaške zgodovine v Pivki je bilo še najbolj enostavno, zaradi dobrega sodelovanja muzeja in tamkajšnjih uslužbencev. Večji izziv je predstavljajo snemanje v mestnem okolju, kjer smo morali najprej najti primerno staro mestno jedro, potem pa zagotoviti vsa potrebna dovoljenja in soglasja za snemanje tam.

Seveda je zaradi same tematike filma bila vedno prisotna bojazen, da bi nas zaradi tega kje zavrnili, vendar na koncu se je vse izšlo. Celo vreme je večkrat sodelovalo in nam pomagalo, kar se najbolj vidi v gorskih scenah, ko nam je uspelo uloviti lepo kombinacijo zimske idile in meglene grozljivke.

Precej dela pa je bilo tudi z iskanjem lokacij. Te so mogle biti brez modernih stvari in hkrati ustrezati zgodbi. Najtežje je bilo seveda dobiti takšno mestno okolje, vendar tudi za ostale lokacije smo se morali precej potruditi da smo jih našli.

Edina stalnica, ki je bila prisotna na vseh lokacijah, so bili začudeni pogledi naključnih mimoidočih ko so naleteli na naše igralce v vojaških kostumih sredi dogajanja.

Nekateri so se prestrašeno obrnili, spet drugi pa se niso pustili motiti in so brez pomislekov zakorakali na sceno med snemanjem. Verjetno ne rabim posebej poudariti da se je v takih trenutkih snemanje teh prizorov ponavljalo.

Bo film vključen na kakšnem festivalu?
V ta projekt je bilo vloženo ogromno časa in truda s strani množice ljudi in največja žalost bi bila da film ne doseže največje kroga gledalcev. Tako da, poleg tega da je objavljen na spletu, ga bomo vsekakor poskušali prijaviti na kar se da veliko festivalov in organizirati čim več predvajanj. Kdo ve mogoče, ga pa za naslednji državni praznik ob dnevu upora zavrtijo na televiziji?

Je ta dokaj kratek film napoved celovečerca s podobno vsebino? Pripravljate kaj drugega?
Vedno so v mislih novi plani, vendar iz izkušenj vemo da je najprej potrebno dokončati en projekt, preden se lotimo drugega. Vsekakor pa je to žanr filma, ki bi ga z veseljem poskušali še kdaj snemati.
Če računamo kako bogata je slovenska zgodovina z zanimivimi in prelomnimi dogodki nikakor ne moremo reči da ni dovolj zgodb in s če takšnimi projekti pomagamo zapolniti neko vrzel na naši sceni, potem še toliko boljše.

Kratki vojni film PREDAM SE: