13. 01. 2021
Nov vladni odlok je zaprl še vrata tistih knjižnic, ki so do nedavnega med knjižne police pustile tistih nekaj obiskovalcev na dan. Tako knjižnice v Zasavju trenutno gradivo izposojajo brezstično.
V Hrastniku lahko gradivo vnaprej naročite, prevzamete pa:
ponedeljek, torek, sreda: 13.00 – 19.00
četrtek, petek: 08.00 – 14.00
sobota: zaprto
Uporabnike prosijo, da gradivo predhodno rezervirajo preko storitve moja knjižnica ali telefona 03 56 46 175 oz. 040 175 886 ali e-pošte knjiznicahra@hra.sik.si. Zaprli so Premično zbirko Steklarna, bralcem pa pripravili video, kako poteka brezstična izposoja in vračilo gradiva.
V trboveljski knjižnici tudi lahko gradivo prevzamete, če ga predhodno naročite. Vračanja gradiva v Trbovljah ni.
Prevzem je možen:
ponedeljek, torek: 12.00 – 19.00
sreda, četrtek, petek: 8.00 – 14.00
Enota Dom svobode je zaprta do preklica.
Knjižnica v Zagorju omogoča tako izposojo kot vračilo.
Možen je prevzem vnaprej naročenega gradiva:
– ponedeljek, torek, četrtek, petek od 10.00 do 14.00
– sreda od 14.00 do 18.00.
Kontakt za naročanje gradiva: cobiss moja knjižnica ali mail sikzag@zag.sik.si ali tel. 03 56 60 620 (oddelek za ODRASLE) ali 031 576 504.
Vračanje gradiva je omogočeno, zamudnino obračunavamo.
Enoti Kisovec in Izlake ostajata zaprti do nadaljnjega.
Družba RTH, glede na Zakon o postopnem zapiranju (ZPZRTH), naj bi bila likvidirana do 31. decembra lani. A še ni in niti še ne bo. Preverili smo zakaj.
Stanislav Sotlar
Vsa dela naj bi se zaključila do leta 2019, družba pa likvidirala do konca 2020. A ker se družba zapira tudi po Zakonu o gospodarskih družbah, likvidacija ni mogoča, dokler RTH ne zaključi vseh obveznosti. V to pa spadajo še določene obveznosti, kot so dela iz programa zapiranja in predvsem zaprtje jam. »To ni odvisno samo od nas« poroča direktor Stanislav Sotlar, saj obdelava vlog, ki so potrebne pri zapiranju posameznih jaškov traja tudi po dve leti. Trenutno še vedno potekajo tudi tehnični pregledi.
Kaj bo po zaprtju z monitoringom?
Še vedno ni dosežen niti dogovor o monitoringu. Torej ni jasno, kdo bo skrbel za posledice, ki se še bodo iz naslova 200 letnega odkopavanja pod Zasavjem dogajale na in pod površino.
“Podjetje bi moralo biti likvidirano, pristojnost monitoringa pa na strani MOP. Obe ministrstvi sta ob sprejemanju zakona o zapiranju RTH (konec 2018) zagotovili, da se bosta maksimalno angažirali v oblikovanju strategije za sanacijo degradiranih površin. Z drugimi besedami, obljubili sta pomoč, da bomo v Trbovljah in Hrastniku lahko od rudniških površin kaj imeli. V tem času pa, razen boljše službe za rudniškega direktorja, ta vlada ni za Zasavje storila nič.” je kritičen poslanec Primož Siter, ki je tudi edini od štirih zasavskih poslancev, ki je na naša vprašanja o zapiranju rudnika sploh odgovoril. Odzvali se niso Soniboj Knežak, Rudi Medved in Ivan Hršak. Večino rudniške imovine razprodali
Zadnjo večjo nepremičnino – trboveljsko separacijo je odkupil državni HSE, v rudniški lasti poleg manjših parcel po mestu ostaja še stavba pri vhodu v jamo na Nasipih. Ta pa se ne prodaja, nam zaupa Sotlar. Ta del jame bo namreč ostal odprt in bo lokalna skupnosti imela možnost uporabe jame za druge namene. Pa naj bo to turizem, šport, kultura …
Separacija v roke HSE.
Trije zaposleni, kolikor delavcev trenutno še šteje RTH v likvidaciji so bili iz upravne stavbe rudnika preseljeni v najete prostore na Nasipih. Še vedno pa lista zunanjih sodelavcev skrbi za pregledovanje rudniških območij, vzdrževanje površin in tudi za administrativna dela.
Kdaj torej likvidacija RTH? Najverjetneje zadnji rudniški direktor Stanislav Sotler ne želi “na pamet” ugibati: »Odvisno je, ali bo moral RTH sam zaključiti vse upravne postopke, ali bo to preneseno komu drugemu. Tempo bo odvisen od relacije RTH – ministrstvo,« pojasni. Če bi postopke prevzela država, navrže, bi lahko družbo likvidiralli do konca leta 2021, leto kasneje kot veleva zakon. Če ne, potem vprašanje …
DODANO 10.51:
Po objavi se je odzval tudi poslanec Soniboj Knežak, ki, kot pravi, s trenutno situacijo ni povsem seznanjen. “Po začetnih aktivnostih, ki smo jih glede monitoringa peljali prek kluba zasavskih poslancev in zagotovil takratnega ministra Zajca, da zadeve pripravljajo je kot kaže po zamenjavi vlade zadeva zastala.” Da gre za pomembno vprašanje zdravja in varnosti ljudi v Zasavju, je dodal Knežak in obljubil, da se bo na tem področju z zasavskimi kolegi aktiviral ter naše bralce o vsebini tudi obveščal.
Vsak dan množična testiranja v Zasavju, v Hrastniku celo po krajevnih skupnostih
Glede na epidemiološko stanje v državi in usmeritev Ministrstva za zdravje za čim večje množično testiranje prebivalstva s hitrimi testi so se v Zdravstvenem domu Hrastnik v sodelovanju z Občino odločili, da izvedejo množično brezplačno testiranje za vse zainteresirane prebivalce.
Množično testiranje bo potekalo:
V sredo 20. januarja 2021:
- 8:00 do 9:00 Turje (Dom krajanov Turje)
- 9:30 do 10:30 Čeče (Zadružni dom Čeče)
- 11:00 do 12:00 Podkraj (Dom krajanov Podkraj)
- 12:30 do 13:30 Prapretno (Zadružni dom Prapretno)
V četrtek 21. januarja 2021:
- 10:00 do 12:00 Dol pri Hrastniku (Kulturni dom Dol pri Hrastniku)
Poleg naštetih je množično testiranje s hitrimi HAGT testi še vedno mogoče tudi v ZD Hrastnik brez najave vsak delovni dan med 9. in 10. uro. Testiranje s PCR testi se prav tako izvaja v ZD Hrastnik, z vnaprejšnjo najavo vsak delovni dan med 13. in 14. uro.
V Trbovljah testirajo v Delavskem domu
Od ponedeljka pa antigensko testiranje (hitri testi) v Trbovljah poteka v Delavskem domu Trbovlje (spodnji vhod) od 14. do 16. ure. Se pa je potrebno vnaprej naročiti na telefonsko številko 03 62 08 245. Naročanje je možno med 10.30 in 12.30.
V Zagorju in Radečah v zabojniku
Brezplačno množično testiranje ta teden v Zagorju poteka po spodnjem razporedu v ZD Zagorje oziroma v zabojniku na parkirišču za zdravstvenim domom. Predhodna najava ni potrebna.
Ponedeljek 15.30 – 17.00
Torek 11.30 – 13.00
Sreda 11.30 – 13.00
Četrtek 15.30 – 17.00
Petek 11.30 – 13.00
V zabojniku pred zdravstvenim domom bodo brezplačne hitre teste za covid-19 izvajali tudi v Radečah, vsak delovni dan med 10. in 11. uro. Kot še navedejo v Zd Radeče: »Na odvzem brisa se ni treba posebej naročati. Če želite opraviti test, preprosto pridete na določeno mesto, kjer vam bo usposobljeno osebje opravilo bris. Ob tem pa upoštevajte vsa priporočila, predvsem varnostno razdaljo. Priporočamo tudi, da nosite zaščitno masko.«
Litijski zdravstveni dom testiranja v tem tednu izvaja vsak dan med 13. in 17. uro pri vstopni točki za COVID-19 – kontejner ob levi strani zdravstvenega doma.
Zoran Šmid je ime, ki je že precej časa prisotno na zasavski medijski sceni. Več kot deset let je mentor filmske skupine, ki deluje v ZMŠ Trbovlje. Čeprav se nerad izpostavlja, je odličen sogovornik, ki ga veseli delo z ljudmi, še posebno mladimi, kar se zlahka vidi tudi po odzivu tistih, ki z njim sodelujejo.
Pristen Trboveljčan nemirnega duha je življenjske izkušnje nabiral najprej na zavarovalnici potem kot podčastnik slovenske vojske, še posebno pa je ponosen na leta poučevanja v osnovni šoli.
Pravijo, da je najbolje začeti na začetku. Torej kdaj in kje se je začelo vaše zanimanje za delo na medijskem področju?
»Moji začetki so vezani za čas, ko sem bil zaposlen v OŠ Gradec v Litiji kot učitelj izbirnih predmetov računalništva, kjer sem poučeval tudi predmet multimedija. Že zelo kmalu smo prišli na idejo, da v okviru predmeta posnamemo nekaj fotografij, ali pa naredimo video posnetke, kjer bi se pogovarjali o aktualnih temah. Za takšno delo so potrebne določene priprave in ideje učitelja. Glede na to, da je to bilo tudi zame nekaj novega je bilo potrebno v tej smeri precej raziskovati. Pritegnilo me je delo na tem področju in to je bil začetek mojega ukvarjanja z multimedijo, ki je vplival tudi na moj študij. V službi in privatno sem se že prej ukvarjal s fotografijo, videoprodukcija pa je bila povsem novo področje. Lahko rečem da bila to zame prelomna točka, nova smer v življenju.«
V okviru krožka (interesne dejavnosti) so v šoli posneli nekaj kratkih filmov. Prvi film z okoljevarstveno tematiko so uspešno predstavili na razpisu MMC RTV Slovenija in na Festivalu najmlajših filmskih ustvarjalcev v Izoli. Za mlade ustvarjalce je pravo doživetje predstavljal obisk RTV Slovenija, kamor so jih kot eno najboljših ekip povabili na ogled studia. Uspešno je bilo tudi sodelovanje z litijsko televizijo.
Od zavarovalničarja, vojaka, učitelja in do podjetnika
Potem je spet prišlo do spremembe na poslovnem področju. Nič več ni poučeval na osnovni šoli, sodeloval pa je z nekaterimi zasavskimi podjetji. Da bi lahko uspešno deloval in se razvijal na multimedijskem področju je osnoval podjetje Ir Media, medijska produkcija in informatika. Delo v podjetju se z leti spreminja. Včasih je bilo več izdelav spletnih strani ipd, danes pa so to predvsem različni video projekti in tudi izobraževanje na medijskem področju. Podjetje deluje doma in tujini.
Tudi kot podjetnik ste in še sodelujete na različnih projektih. Nam lahko zaupate nekatere, ki ste jih že uspešno dokončali in kaj se trenutno dogaja na tem področju?

»V zadnjih desetih letih je bilo res kar nekaj različnih projektov tako v Sloveniji kot izven. Nekaj časa sem sodeloval z lokalnima televizijama. Najprej z ETV z Izlak, nato z litijsko ATV. Danes ti dve televiziji delujeta skupaj. Vmes sem posnel nekaj videospotov, reklam in vodil poletne filmske delavnice v CID Ptuj. Lani pa sem zaključil tudi video projekt za mestno občino Velenje.
Zanimivo je bilo ustvarjanje na mednarodnem področju. Sem redni gost festivala kratkega filma Busho v Budimpešti, kjer sem bil tudi član strokovne žirije. Poleg vodenja delavnic na mednarodnih festivalih za mlade, kjer sem celo enkrat predaval v Skopju kot predstavnik hrvaške ekipe, sem sodeloval tudi s Hrvaško filmsko zvezo pri nastajanju dokumentarnega filma IKEA for YU.
Trenutno skupaj s kolegico zaključujem video projekt, ki nastaja v lastni produkciji. Je pa ta projekt zame nekaj novega, saj je bolj eksperimentalne narave.«
Istočasno pa že več kot deset let uspešno delujete kot mentor skupine MMCT v ZMŠ Trbovlje …
»Drži! V skupini delujejo mladi ustvarjalci različne starosti: od starejših osnovnošolcev do maturantov. Tudi kasneje, po študiju, se nekateri vračajo. Njihove zadolžitve so raznolike. V preteklih desetih letih smo posneli več filmov z različno tematiko: grozljivke, komedije, drame, videospote. Največkrat smo izpostavljali družbeno problematiko in življenjske izzive mladih. Naš trenutni mednarodni projekt, ki je zaradi korone podaljšan še za eno leto, ima naslov Videz vara in je financiran s strani programa Erasmus +. Projekt ima za cilj spodbuditi mlade h kritičnemu razmišljanju o porastu nestrpnosti v družbi in sprejemanju lažnih lepotnih standardov, ki še posebej negativno vplivajo na številne generacije mladih. Žal se zaradi znanih okoliščin zadnje čase srečujemo le on-line.«
V produkciji skupine MMCT je leta 2009 nastal prvi film z naslovom »13«, ki so ga istega leta tudi predstavili javnosti. Skupina je sodelovala tudi v različnih mednarodnih mladinskih in filmskih mrežah kot sta Youth cinema network in International Youth Media Summit. V sklopu slednje so mladi potovali med drugim tudi v Los Angeles in obiskali Hollywood. Zanimivo je, da so tam imeli tudi možnost ustvarjanja.
V produkciji skupine MMCT sta nastala tudi dva videospota in sicer za skupino Bohem, pesem Moje, in za Marušo Zmrzlak, pesem Skušnjava.
Poleg tega pa še opravljate delo operativca v Regijskem centru za obveščanje Trbovlje (ReCO Trbovlje), ki je eden izmed 13-ih Regijskih centrov za obveščanje, ki delujejo na območju Republike Slovenije.
»V ReCO deluje res odlična ekipa. To je delo z ljudmi in za ljudi, in to je eden od razlogov, zakaj sem tu. Trudimo se reagirati hitro in učinkovito. Delo z mladimi, s katerimi sem veliko časa preživel tudi na potovanjih, kjer ni bilo staršev, mi je dalo izkušnje, ki mi še kako pridejo prav. Zdaj, v času korone je urgentnih klicev in stisk vseh vrst precej več kot sicer. Nekateri kličejo tudi večkrat. Izredno pa je lep občutek, ko dobiš povratno informacijo, da se je nek dogodek srečno končal. Delovni čas je sicer precej drugačen kot v drugih službah, kar pa ima tudi določene prednosti.«
Na številnih zasebnih in službenih potovanjih ste zagotovo srečali zanimive ljudi. Vam je kdo še posebno ostal v spominu in zakaj?
»Kdor potuje, ta vedno sreča zanimive ljudi, če je le odprt za pogovor. Res sem spoznal veliko ljudi, ki pustijo pečat. Med njimi so ljudje, ki so strokovnjaki in res uspešni na filmskem področju kot tudi tisti, ki nimajo prav nobene zveze z ustvarjanjem in s katerimi smo se srečali povsem po naključju.
Veliko njih je dobilo mesto v mojih spominih, a zagotovo se spomnim jutranje kave z Radetom Šerbedžijo v Skopju, ki se je zgodila povsem nepričakovano. Skupaj s Tadijo (režiser iz Hrvaške) sva na poznem zajtrku usklajevala zadnje podrobnosti za delavnice na filmskem festivalu Giffoni Macedonia, ko je za sosedno mizo prisedel Rade. Beseda da besedo, kava pa pogovor.«
V prostem času je potrebno napolniti baterije …
»Rad fotografiram ljudi. Vesel sem, ko mi uspe ovekovečiti trenutek, ki ga včasih še opazimo ne, ker mine, gre mimo nas. Izraz na licu, nenavaden gib, drža, tisto nekaj v očeh, kar je tako težko ujeti … Z veseljem se udeležim tudi kakšnega prijetnega pohoda. V teh časih pa pogrešam potovanja v tujino in koncerte.«
Kot vidimo – Zoran je polno zaseden. Kako dolgo? Kdo ve. Pravi, da ima za tisto kar ga veseli odprte vse opcije. Pa srečno!

