13. 10. 2020

Epidemiološka situacija v seštevku z ukrepi in negotovostjo terja svoj davek tudi v rezultatu duševnega stanja ljudi. V trboveljskem Dnevnem centru Šent, ki pomaga ljudem v duševnih stiskah je vedno več uporabnikov. Poleg tega je Zasavje okolje, kjer obstajajo dejavniki, ki pripomorejo k večjemu številu duševnih motenj: visoka stopnja odvisnosti, slabe stanovanjske razmere, brezposelnost, slabo poklicno in splošno zdravje.

Vodja centra Rebeka Novak se dnevno pogovarja z Zasavci, ki imajo takšne in drugačne probleme. »Največ naš center koristijo tisti, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju. Situacija, v kateri se vsi trenutno nahajamo, v kombinaciji z ostalimi težavami povečuje stiske. Na nas se obračajo tudi posamezniki, ki doživljajo trenutno osebno stisko in takšnih primerov je več kot jih je bilo pred epidemijo.«

Tudi preko dvajset ljudi na dan se zbere v trboveljski enoti. Vključujejo se posamezniki iz Zagorja, Hrastnika, Litije, tudi Šmartnega. Največ pa jih je iz Trbovelj. Novakova opaža, da prihajajo po priporočilu drugih uporabnikov, preko različnih socialnih služb, včasih pa tudi zaradi nasveta zdravnika ali samoiniciativno. »Predvsem pa je pomembno, da nam zaupajo in si želijo izboljšati duševno zdravje. Kadar imamo dogodke, kjer vključimo tudi lokalno skupnost z namenom naše prepoznavnosti in predvsem destigmatizacije je obisk številčnejši.«

Kajti-močni smo takrat, ko si priznamo, da pomoč potrebujemo, jo poiščemo in tudi sprejmemo.

V trboveljskem centru vsako leto ob dnevu duševnega zdravja (ta je 10. oktobra) pripravijo dan odprtih vrat in povabijo strokovnjake s tega področja. To so dobro obiskana predavanja, ki jim ljudje radi prisluhnejo. Letos so v skladu s sloganom organizirali dejavnost v lokalnem okolju. Odpravili so se na Klek, udeležba je bila dobra, pravi Novakova, ki želi s tovrstnimi aktivnostmi izboljšati fizično in duševno zdravje. Predavanje ob dnevu duševnega zdravja zaradi epidemije in ukrepov za preprečevanje virusa so prestavili na kasnejši čas.

Kaj opažate, katera starostna skupina v Zasavju se največ sooča z duševnimi stiskami?

Večina uporabnikov je starih nekje od 30 pa do 60 in celo 70 let. Bistvo Šenta je, da delujemo na področju socialnega varstva, socialnega vključevanja in pomoči posameznikom, ki imajo zaradi duševne motnje zmanjšane zmožnosti. Postajajo vedno bolj samostojni na vseh področjih. Program jim nudi prostor, kjer se lahko pogovorijo o svojih težavah individualno ali skupinsko in se naučijo določenih socialnih veščin (kako recimo uravnavati čustva v določenih situacijah).

Program izvaja strokovna delavka s pomočjo mentorja, ki je zaposlen v okviru javnih del in prostovoljcev. V prenovljenih prostorih potekajo delavnice, številne dejavnosti pa potekajo izven centra: izleti, pohodi, razstave, predavanja, lokalne prireditve … Glede na pandemijo svoje aktivnosti prilagajajo.

Naša sogovornica je ob koncu pogovora izpostavila: Duševno zdravje je naše bogastvo in prav je, da zanj skrbimo, da poskrbimo za zdrav življenjski stil. Odgovornost vsakogar je, da poskrbi za svoje dobro počutje, v kolikor pa se soočamo s težavami, katerim sami nismo kos ali so za nas preveliko breme ali pa vodijo v še večjo stisko, je prav, da poiščemo pomoč. Naš program je odprt za vsakogar, ki jo potrebuje. Če se težave poglobijo, še posebno zdaj, je treba poiskati pomoč. Kajti-močni smo takrat, ko si priznamo, da pomoč potrebujemo, jo poiščemo in tudi sprejmemo.

Zasavci samomorilci in odvisniki