Bralci nas obveščate o težavah, ki jih povzroča veter. Po podrtem drevesu pred Radečami, se je podrlo tudi drevo na zasavki – od Save proti Litiji.
Še eno drevo se je podrlo tudi pod trojanskim klancem, vozniki sporočajo, da je že odstranjeno.
DODANO 16.02:
Še o enem drevesu poročajo dnevni migranti iz Ljubljane proti Zasavju. Na cesto se je podrlo med Zagorjem in Litijo.
Vozniki, previdno na odseku Zidani Most-Radeče, kjer so sunki vetra povzročili, da je na cestišče padlo drevo.
Ker ga niti gasilci niti vzdrževalci vozišča še niso odstranili, kljub temu, da je bralka na pristojni regijski center za obveščanje že podala prijavo, upočasnjena vožnja na tem delu ne bo odveč – PREVIDNO!
Občina Trbovlje je potem, ko je prvo javno dražbo za prodajo vrtov na Gimnazijski cesti 22a objavila junija 2019, drugo konec septembra in tretjo proti koncu lanskega novembra, je včeraj objavila razpis, s katerim četrtič išče kupce, ki bi želeli vrtnariti na lastnem koščku zemlje.
Kot je razvidno iz arhiva trboveljske občine, je nekaj zemljišč z določenim parcelnimi številkami bilo odprodanih tekom prejšnjih dražb, nekatere pa so drugače razporedili v sklope in jih občanom kot potencialnim zainteresiranim kupcem ponujajo preko razpisa do vključno 4. marca 2020.
Tokrat so na voljo trije sklopi površin 416, 437 in 433 kvadratnih metrov, kar pomeni da vrtovi skupaj obsegajo 1286 kvadratnih metrov. Za udeležbo na dražbi zahtevajo 10 odstotno varščino, ki mora biti poravnana do najkasneje dan pred izvedbo javne dražbe (vključno 3. marca 2020). Občina Trbovlje želi ob uspešno odprodanih vseh parcelnih zemljiščih skupno iztržiti vsaj 9100 evrov.
Javna dražba bo potekala v prostorih Občine Trbovlje, Mestni trg 4, Trbovlje, v sejni sobi št. 37 (v II. nadstropju) in sicer 4. marca 2020 ob 16.30.
Včeraj je osmo leto zapored v organizaciji družb GEN energija in Nuklearna elektrarna Krško v Krškem potekalo tekmovanje Mladi genialci, od tega četrto leto za srednješolce, saj tekmovanje izmenično poteka za učence osnovnih in srednjih šol, tokrat je bilo prisotnih 24 ekip iz cele Slovenije. Na zaključnem kvizu so sodelovali tudi štirje dijaki programov strojni tehnik in elektrotehnik na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje. Matic Zamuda, Matej Strniša, Nik Vozelj in Marko Žužel so pod mentorstvom Matjaža Macerla skozi projekt dokazali njihovo zanimanje za področje energetske pismenosti.
Projekt o energetski pismenosti organizira podjetje GEN energija, v partnerstvu s podjetjem Nuklearna elektrarna Krško. “Čeprav je projekt tekmovanje, smo sodelujoči odnesli veliko več od tega. Skozi predavanja, poskuse, strokovno literaturo in pogovori s strokovnjaki iz področja energetike smo dobili nove poglede, nove izzive in nove cilje,” je povedal eden od sodelujočih Zasavcev, Matic Zamuda.
Prepoznavni znak projekta, grafika GEN energija
Posebej pripravljeno strokovno gradivo je dijakom omogočilo ustrezno pripravo na tekmovanje, čemur je po aktivnih pripravah v jesenskem času piko na i dodal včerajšnji finalni del, ki je potekal v Kulturnem domu Krško, kjer so se zbrali tako predstavniki organizatorjev kot tudi tekmovalci z mentorji in predstavniki sodelujočih izobraževalnih srednješolskih ustanov.
Tekmovanje je z glasbo obogatila Radečanka Gaja Prestor. Foto: Posavski obzornik
Nagrade so letos s seboj odnesli dijaki iz Krškega, Ljubljane in Maribora, trboveljski dijaki pa so s seboj, v svojo šolo in svoje domače kraje, odnesli znanje in nove izkušnje. Tako z mislijo: »Življenje ni tekmovanje. Življenje je potovanje.« zrejo k naslednjim izzivom. Tekmovanje je sicer s tremi odpetimi pesmimi popestrila tudi prebivalska zasavskih koncev, nekdanja učenka radeške šole, danes 18-letna Gaja Prestor.
Prav na to temo se je včeraj na nujni seji v Trbovljah sestal Odbor Razvojnega sveta zasavske regije za razvoj energetike v Zasavju (OREZ). Člani ostro nasprotujejo predlogu Nacionalnega energetskega in podnebnega programa, skrajšano NEPN, ki ga je Ministrstvo za infrastrukturo dalo v javno obravnavo januarja letos.
Skozi vsebino NEPN gre razbrati, da bo država do leta 2030 na strateški ravni uredila razvoj energetike v Sloveniji, kar vključuje tudi obratovanje in izgradnjo energetskih objektov. Zasavje zaradi bogate premogovne dediščine obstoječe energetske temelje že ima in prav zato so člani OREZ in drugi deležniki na področju razvoja energetike v Zasavju pričakovali, da bo v njem opredeljen tudi razvoj zasavske energetike. A v dokumentu, ki sicer vsebuje aktivnosti, ki vplivajo na razvoj posameznih regij, o Zasavju ne duha ne sluha. Kar seveda člane, ki so ogorčeni sestankovali na seji, preseneča, saj vendar država že dalj časa omenja izgradnjo hidroelektrarn na Savi v Zasavju in razvoj energetske lokacije na območju termoelektrarne Trbovlje.
Tomaž Trotovšek
“Najbolj nas je ujezilo, da je iz NEPN kar ven padlo vse načrtovano glede izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi, pa gre za projekt, ki je v obdelavi že vse od leta 2005, prav tako pa v predlogu NEPN ni niti z besedo omenjena lokacija na območju trboveljske termoelektrane, bi si pa zadeva zaslužila omembo oziroma napoved, kaj naj bi se tam naredilo, zlasti, ker gre tudi za še nekatere zaposlene, ki so s svojimi delovnimi mesti vezani na to lokacijo,” upravičeno razburjeno pove Tomaž Trotovšek, član OREZ, ki še dodaja: “Ker gre vendarle za strateški dokument z desetletno veljavo, je nujno ukrepati, zato bomo poslali dopis na infrastrukturno ministrstvo in na nedopustnost teh vsebinskih izpadov tudi odločno opozorili.”
Po evropski direktivi se obeta postopno opuščanje premoga za proizvodnjo energije, da pa se bo spremljajoče negativne posledice karseda omililo, bo ustanovljen Mehanizem za pravično tranzicijo, katerega del bo tudi Sklad za pravično tranzicijo. Del sredstev Sklada (približno 92 milijonov EUR) naj bi prejela tudi Slovenija za prestrukturiranje Savinjsko – Šaleške in Zasavske premogovne regije. Obenem naj bi Zasavje prav v ta namen prejelo večji delež kohezijskih sredstev v naslednji evropski finančni perspektivi, predvidoma dodatnih 200 milijonov EUR.
A projekti, namenjeni izrabi obnovljivih virov energjie za proizvodnjo energije morajo biti – za odobritev finančne injekcije – opredeljeni v nacionalnih strategijah, kar NEPN zagotovo je. Iz zgoraj opisanega tako člani OREZ menijo, da je zelo pomembno, da se država v NEPN-u opredeli, katere energetske projekte namerava v Zasavju razvijati, predlogu dokumenta v obliki, kakršen je trenutno v javni obravnavi pa ravno zato, ker je zasavska regija s strani države kar nekako “pozabljena”, odkrito nasprotujejo.
Najbolj znan zagorski kolesar Primož Roglič, zmagovalec kolesarske dirke po Španiji, je skupaj s svetovno prvakinjo v kajaku na divjih vodah Evo Terčelj postal prejemnik Bloudkove nagrade za leto 2019 za vrhunski mednarodni športni dosežek. Laskavo športno priznanje jima je bilo podeljeno sinoči na slovesnosti v dvorani Grandis na Brdu pri Kranju.
Na letošnji podelitvi, ki je bila 55. zapovrstjo, je pristojen odbor v prvi vrsti počastil kolesarja in kajakašico, sicer pa podelil pet Bloudkovih nagrad in enajst Bloudkovih plaket. Višina Bloudkove nagrade za leto 2019 znaša 9000 evrov, višina Bloudkove plakete pa 3000 evrov.
Primož Roglič, ki je decembra postal že najboljši športnik Slovenije leta 2019 po izboru športnih novinarjev, je zmagal na dirkah po Združenih arabskih emiratih, od Tirenskega do Jadranskega morja in po Romandiji.
Dirko po Italiji je končal na skupno tretjem mestu, na dirki po Španiji pa je kot prvi Slovenec dosegel skupno zmago na velikih tritedenskih dirkah.
Bloudkove nagrade se podeljujejo vse od leta 1965. Sicer sta jo lani za vrhunski mednarodni športni dosežek prejela biatlonec Jakov Fak in športna plezalka Janja Garnbret.
Letos so poleg Rogliča in Terčeljeve tovrstno nagrado prejeli še Milan Žvan (za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa) ter Vladimir Čermak in Boris Kutin (za življenjsko delo v športu)
Razglasili so tudi prejemnike Bloudkovih plaket za leto 2019 za pomemben tekmovalni dosežek v športu, ki so jih prejeli judoistka Klara Apotekar, športna plezalka Mia Krampl, deskar na snegu Tim Mastnak in jadralni padalec Jošt Napret. Plaketo sta prejeli tudi smučarski tekačici Katja Višnar in Anamarija Lampič za srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu v Seefeldu v ekipnem sprintu ter slovenska mladinska košarkarska reprezentanca za bron na evropskem prvenstvu do 18 let.
Dobitniki Bloudkovih plaket za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa so Matevž Česen, Gregor Hribar ter Ivan Pfeifer za življenjsko delo v športu pa sta ju prejeli še Marina Pirkmajer ter Sonja Poljšak.
Organizacija Kresovanja na Kipah je v polnem zamahu. Poleg Delavske godbe Trbovlje bo obiskovalce zabaval tudi slovenski glasbenik z najbolj prepoznanim nasmehom v Sloveniji in odličnim občutkom za ples. Prvi korak je Občina Trbovlje s podpisom pogodbe z izvajalcem zabavnega dela torej že storila, sedaj pa sledi drug, ravno tako pomemben, saj obiskovalci lačni in žejni ne smejo biti, kresovanje pa seveda ne more potekati brez same kresne kopice.
Zato Občina Trbovlje vabi interesente, da se prijavijo na javni razpis za sofinanciranje organizacije in izvedbo prireditve Kresovanje na Kipah 2020. Rok za oddajo je 17. februar 2020 do 11. ure.
Ponudnik mora predložiti vsa zahtevana dokazila, izpolnjene ter podpisane in žigosane obrazce iz razpisne dokumentacije. Kot organizator mora med drugim urediti prireditveni prostor, poskrbeti za gostinsko ponudbo, postavitev kresa in mlaja, zagotoviti varnost in čiščenje prostora po končani prireditvi.
Več o javnem razpisu in pogojih pa si lahko potencialni ponudniki preberete na priloženi povezavi.
Bralec se je obrnil na naše uredništvo, da bi opozoril, kakšni packi uničujejo lepote hrastniške narave …
V gozdu nad centrom Hrastnika, ko pot zavije mimo tenis igrišča in mimo begunskega centra je našel izgorele sveče, pločevinke, plastenke, celo del avtomobila – ta je, kot nam še pove bralec – tam že več kot deset let.
Nekdo je ostanke odsluženega avtomobila brez slabe vesti dostavil mimo nekdanjega begunskega centra, v bližino spomenika padlim žrtvam.
Ob naši poizvedbi, čigavo pravzaprav je zemljišče, so nam z Občine Hrastnik sporočili, da so parcele, kjer se nahajajo odpadki, last Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je javni zavod, torej državni organ.
Ko smo se obrnili na Medobčinski inšpektorat in redarstvo Zasavje, so zapisali, da naše poslano sporočilo obravnavajo kot prijavo. “Opravili bomo pregled in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepali,” pravi Sebastjan Zmrzljak, ki še svetuje, naj se v primeru, ko krajani opazijo odlagališče komunalnih odpadkov, obrnejo neposredno na Medobčinski inšpektorat in redarstvo Zasavje (telefon, email, pošta).
Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska, drugih odpadkov pa državna inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča.
Bralec, ki je opazil odsluženo vozilo v naravnem okolju, po Zmzljakovem nasvetu lahko poda prijavo pristojnemu organu, to je Inšpektoratu RS za okolje in prostor. Naša poizvedba tokrat velja kot prijava na občinski inšpektorat, zato upamo, da bodo postopki šli dalje in morda smeti po desetletju le odstranijo.
Nezakonito odložene komunalne odpadke na zemljišču v lasti države ali občine na podlagi odredbe občinske inšpekcije odstrani pristojen izvajalec javne službe za ravnanje s komunalnimi odpadki.
Janez Žlak
Počasi zmanjkuje večjih nepremičnin, ki bi jih lahko prodali in vegetiranje rudnika podaljšali še za kakšno leto. Malo manj kot pol milijona evrov rabijo do konca marca za fiksne stroške, do konca leta pa še enkrat toliko. Rešitve so na rudniku že predstavili v načrtu, ki ga je Vlada odobrila. Ni pa nikjer rečeno, katero od 6 predlaganih rešitev, naj bi ubrali.
Neodzivnost države ostro obsoja trboveljska županja Jasna Gabrič: “Grozno se mi zdi, da bomo lokalne skupnosti, ki imamo že tako dovolj svojih težav, na koncu reševale še rudnik. To ni normalno!”. Vlada ima trenutno svoje težave glasno razmišlja županja, na Zasavje pa pozablja. Stečaja se v Trbovljah bojijo, ker bodo nepremičnine in zemljišča tako šla “bogvekam”. Poleg tega pa – “vlečejo plazovi, voda zaliva ulice, hiše pokajo …sedaj smo poklicali na rudnik in so uredili.” Kaj pa bo potem, nikomur ni jasno. Zgodba glede monitoringa po zaprtju rudnika namreč ni dorečena.
Občine bodo morda vmesna rešilna bilka rudniku. Saj so na včerajšnjem sestanku, kjer je direktor Žlak sklical predstavnike občin in zasavske poslance, našli morebitne, vsaj začasne, rešitve. “Občine so tako ugotovile, da ne bo vse kar zastonj” pravi šef rudnika in doda, da vseeno pa se objekti prodajajo po izjemno nizkih cenah. V Trbovljah bodo najverjetneje odkupili kup zemljišč, ki jih najbolj nujno potrebujejo. “Še vedno pa vztrajamo pri brezplačnem prenosu” doda Gabričeva, a si ne upajo več čakati. Na mizi je bil včeraj tudi dogovor glede hrastniških nepremičnin. Javno o tem ne direktor ne župan Marko Funkl ne želita, dokler odločitev ne pade.
Če se Hrastnik in Trbovlje odločita za nakup nekaterih nepremičnin, bosta tako rudniku podaljšala življenje za kakšne tri mesece. Potem pa je spet na tapeti scenarij stečaja.
Trenutno ostaja še površina nekdanje rudniške separacije, ki se prodaja pod 150 tisočakov. Gre za 10.000 kvadratnih metrov ravne površine, na kateri stoji hala okoli 900 kvadratov velika hala. Zraven pa pripada še 15.000 kvadratov neravne površine.
Medtem sicer prodaja teče maksimalno, do danes plačujejo vse na rok – “niti centa dolga nimamo” nam še zagotovi Žlak.
