Prav na to temo se je včeraj na nujni seji v Trbovljah sestal Odbor Razvojnega sveta zasavske regije za razvoj energetike v Zasavju (OREZ). Člani ostro nasprotujejo predlogu Nacionalnega energetskega in podnebnega programa, skrajšano NEPN, ki ga je Ministrstvo za infrastrukturo dalo v javno obravnavo januarja letos.
Skozi vsebino NEPN gre razbrati, da bo država do leta 2030 na strateški ravni uredila razvoj energetike v Sloveniji, kar vključuje tudi obratovanje in izgradnjo energetskih objektov. Zasavje zaradi bogate premogovne dediščine obstoječe energetske temelje že ima in prav zato so člani OREZ in drugi deležniki na področju razvoja energetike v Zasavju pričakovali, da bo v njem opredeljen tudi razvoj zasavske energetike. A v dokumentu, ki sicer vsebuje aktivnosti, ki vplivajo na razvoj posameznih regij, o Zasavju ne duha ne sluha. Kar seveda člane, ki so ogorčeni sestankovali na seji, preseneča, saj vendar država že dalj časa omenja izgradnjo hidroelektrarn na Savi v Zasavju in razvoj energetske lokacije na območju termoelektrarne Trbovlje.
Tomaž Trotovšek
“Najbolj nas je ujezilo, da je iz NEPN kar ven padlo vse načrtovano glede izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi, pa gre za projekt, ki je v obdelavi že vse od leta 2005, prav tako pa v predlogu NEPN ni niti z besedo omenjena lokacija na območju trboveljske termoelektrane, bi si pa zadeva zaslužila omembo oziroma napoved, kaj naj bi se tam naredilo, zlasti, ker gre tudi za še nekatere zaposlene, ki so s svojimi delovnimi mesti vezani na to lokacijo,” upravičeno razburjeno pove Tomaž Trotovšek, član OREZ, ki še dodaja: “Ker gre vendarle za strateški dokument z desetletno veljavo, je nujno ukrepati, zato bomo poslali dopis na infrastrukturno ministrstvo in na nedopustnost teh vsebinskih izpadov tudi odločno opozorili.”
Po evropski direktivi se obeta postopno opuščanje premoga za proizvodnjo energije, da pa se bo spremljajoče negativne posledice karseda omililo, bo ustanovljen Mehanizem za pravično tranzicijo, katerega del bo tudi Sklad za pravično tranzicijo. Del sredstev Sklada (približno 92 milijonov EUR) naj bi prejela tudi Slovenija za prestrukturiranje Savinjsko – Šaleške in Zasavske premogovne regije. Obenem naj bi Zasavje prav v ta namen prejelo večji delež kohezijskih sredstev v naslednji evropski finančni perspektivi, predvidoma dodatnih 200 milijonov EUR.
Šele ko bo črno na belem, Zasavje lahko realno računa na obljubljene evre
A projekti, namenjeni izrabi obnovljivih virov energjie za proizvodnjo energije morajo biti – za odobritev finančne injekcije – opredeljeni v nacionalnih strategijah, kar NEPN zagotovo je. Iz zgoraj opisanega tako člani OREZ menijo, da je zelo pomembno, da se država v NEPN-u opredeli, katere energetske projekte namerava v Zasavju razvijati, predlogu dokumenta v obliki, kakršen je trenutno v javni obravnavi pa ravno zato, ker je zasavska regija s strani države kar nekako “pozabljena”, odkrito nasprotujejo.
