Žive jaslice, ki so jih lani prvič uprizorili na Podkumu so bile tako dobro sprejeti, da so se letos odločili za ponovitev.
Kulturno društvo Podkum je v letu 2018 prvič pripravilo žive jaslice. Premiera je bila na božični dan, sledili sta še reprizi, torej ponovitvi.
Na letošnji premieri se je zbralo lepo število obiskovalcev od blizu in daleč. Tudi tokrat so sodelovale žive živali. Poleg ovac je pomembno vlogo imel malce nemiren osliček, ki pa je na koncu svoje delo le dobro opravil. Zgodba je, kot jo že poznamo, pot Jožefa in Marije iz Nazareta v Betlehem in rojstvo Jezusa. Po dolgem in napornem potovanju sta trkala na vrata betlehemskih hiš, a naposled sta prostor dobila le v bornem hlevu.
Vlogo Jožefa je odigral Blaž Pižmoht, Marijo pa Maja Odlazek, ki je bila hkrati tudi režiserka. Režiserka je poleg Maje bila tudi Urška Dolar. Blaž in Maja sta povedala, da so se v društvu na predstavo pripravljali kar tri mesece, sodelovalo pa je več kot dvajset članov društva. Blaž Pižmoht je vlogo Jožefa igral že lani.
Kot pravijo ustvarjalci, bodo zgodbo vsako leto malenkost spreminjali, tako so letos v ospredje postavili Marijo.
Sveta družina v hlevčku na Podkumu je predstavljala lep prizor in Podkumčani so veseli, da se prav pri njih dogajajo žive jaslice. Martina in Matej opišeta svoje občutke:
Martina in Matej
“Lepo je, da se pri nas dogajajo zanimivi dogodki. Bila sva tudi lani in je bilo res veliko ljudi, Tudi na današnji premieri je bil obisk dober,” sta nam zaupala. Po predstavi so se obiskovalci lahko pogreli s toplimi napitki in se sprehodili po prizorišču.
Ker je dobršen del počitnic tekom študija preživela v Indoneziji, v Sudanu in v Gani, je že uspela videti, da je zdravstvo v državah tretjega sveta popolnoma drugačno po eni strani zaradi omejenih finančnih sredstev in posledično opreme, po drugi strani pa je bolezenska problematika popolnoma drugačna. “Če so pri nas najbolj pogoste t.i. kronične bolezni starejših, pa so v Afriki in v Aziji največji problem akutne oz. nenadno nastale bolezni. Malarija, denga in vse oblike hepatitisov so tam vsakodnevni obiskovalci bolnišnic, pri nas pa se o njih le bežno učim iz knjig,” opiše Neža.
Sama rada rečem, da grem za tri mesece v Afriko zaživet dolgoletne sanje, da se potem lahko ustalim in delam v Sloveniji. Kot nekakšna zadnja stvar, preden začnem živeti “odraslo” odgovorno življenje. Zavedam se, da je pred nami izjemno naporna izkušnja, ki pa bo brez dvoma nepozabna. Vsi radi govorimo, da smo nemočni pri trpljenju ljudi v revnejših državah in da je problem sistemski. A če bi vsak naredil eno dobro delo, ki se zdi še tako nepomembno, bi življenje olajšali nepredstavljivim številom ljudi. In natanko to je razlog, zakaj se odpravljamo v Afriko. Pomagati. Pa mogoče samo majhnemu, “nepomembnemu” številu ljudi, ki si osnovne zdravstvene pomoči ne morejo privoščiti. Materam, ki svojim novorojenčkom ne morejo privoščiti nekaj centov vrednega proteinskega praška. Otrokom, ki dnevno umirajo zaradi driske.
Kar mlade zdravnice in preostala člana ekipe najbolj motivira pri zbiranju denarja, je dejstvo, da najhujših bolezni ne morejo pozdraviti sami, pač pa morajo bolnike napotiti v najbližjo, tri ure oddaljeno bolnico in seveda zanje tudi plačati stroške transporta in celotno bolnišnično zdravljenje. Celotna pot do izboljšanja zdravstvenega stanja posameznika je tako pogosto zelo zapletena, a matematika, ki se tiče denarja, je tu in v Afriki povsem enostavna, pravi Neža: “Več denarja kot zberemo, več ljudem lahko omogočim zahtevnejšo nujno medicinsko pomoč.”
Lahko pa jih kontaktirate na 
Prepovedano je tudi sežiganje komunalnih odpadkov na prostem, na mestu nastanka, domačih kuriščih in kotlovnicah ter drugih skupinskih kotlovnicah, poudarjajo zasavski redarji. Za tovrstne kršitve znaša kazen za fizične osebe 200 evrov. Na Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Zasavje so letos izrekli 3 opozorila iz tega naslova. Lani so izdali le enega, pred dvema letoma pa štiri.
Četudi opazite moteč vonj in dim sumljive barve, to še ni dovolj, da se uvede inšpekcijski postopek. Kurjenje komunalnih odpadkov na podlagi občinskih odlokov nadzoruje občinska inšpekcija. Ti lahko ukrepajo le, kadar občani oziroma podjetja kurijo prepovedane materiale oziroma odpadke in za začetek postopka obstajajo tehtni razlogi za sum. Če pa ste zasledili, da nekdo v naravnem okolju kuri odpadki kot so odpadne gume in odpadna plastika, je za ukrepanje pristojen Inšpektorat RS za okolje in prostor.