Kruta realnost je družino Bokal z ognjem soočila že drugič. Pred dvema letoma so imeli v hiši dimniški požar, tokrat je zagorelo ostrešje, uničeno je zgornje nadstropje, voda načenja tudi že pritličje.
Franci in Simona sta s solzami v očeh pokazala, kaj je ogenj v pičlih nekaj urah povzročil njihovemu domu. Uradnega vzroka požara še ni, domnevata da je električna napeljava. “Vse kar sva imela sva sproti vlagala v našo hišo” pravi pretresena Simona.
Nemirna psička je opozarjala, da se nekaj dogaja
V ponedeljek zvečer sta se Simona in hčerka Zoja pripravljali za spanje. Ko je nekaj zaropotalo …Psička Daša je bila nemirna – begala je sem in tja in lajala, se spominja Simona. Pa ji nekaj časa ni bilo jasno, kaj se dogaja. Potem pa je zaslišala prsketanje in se povzpela v zgornje nadstropje, kjer je čez zaprto lino, ki pelje na podstrešje zagledala ogenj. Hčeri je zavpila naj odide ven, v tistem pa sta domov prišla še Franci in njun sin. Dim se je začel širiti po hiši, zvok ognja pa je bil vse glasnejši.
Gasilci so prihiteli na kraj in se takoj lotili dela. Gasili so od zunaj, nekaj pogumnih se je odpravilo tudi v notranjost. In po več urni borbi premagali ogenj, da se ni razširil še v spodnje nadstropje.
“Bila sem tako zmedena, da nisem vedela ne kod ne kam. Gorel nam je dom.”
S cmokom v grlu poroča Simona, ki se spominja kako je stala pred hišo skupaj s hčerko, ki je imela takrat še mokre lase, zgolj v pižami. In kaj je v tistem trenutku razmišljala: “Gasilci rešujejo moj dom, naše vse – pa jim niti čaja ne morem ponuditi.”
Bokalovi so si začasno uredili srednje nadstropje, kjer pa nimajo niti tople vode – ta je vezana na centralno ogrevanje, ki pa ga brez novega dimnika ne morejo prižgati. Hišo ogrevajo z nekaj električnimi radiatorji, voda v zgornjem nadstropju, pa počasi načenja tudi strop spodnjega nadstropja. Luknje v strehi naj bi gasilci pokrili s folijo, da vremenski vplivi do zamenjave ostrešja ne bodo naredili še večje škode.
Ostali brez tople vode, v hiši vse bolj mrzlo
Od zunaj skoraj ni videti, da bi bil požar, saj se je vse dogajalo pod streho – tam pa je opustošenje. Zgorelo podstrešje, razbiti stropi, pogorela električna napeljava, premočen laminat in uničeno pohištvo – ostal je le kak posamezen kos, ki bo morda še kdaj uporaben. Spalni prostori, otroške sobe in večino kar je bilo v njih je uničeno – ali zaradi vode ali dima.
Bomo stopili skupaj?
In, ker smo Zasavci že mnogokrat stopili skupaj in pomagali, lahko tudi tokrat. Nujno bodo morali pozidati in izolirati dimnik, zamenjati ostrešje in streho. Potem sledi še praznjenje zgornjega nadstropja, novi stropi, zamenjava podov in šele nato pohištvo.
Za pomoč Bokalovi niso hoteli prositi. Ko smo poklicali Francija Bokala je skromno rekel: “Saj bomo že nekako,” in potihem priznal, da kako pa res ne vedo. Pohištva trenutne ne potrebujejo, saj ga nimajo kam postaviti. Potrebujejo gradbeni material, pomoč pridnih rok in denar.
Rdeči Križ Hrastnik zbira sredstva na spodnjem računu:
SI56 6100 0000 5461 447 (OBVEZNO navesti v namen: Za Bokalove)
PP Trbovlje
Marko in Žan
Petra Žveplan
V telovadnici, kjer so se na koncu zbrali vsi obiskovalci in izvajalci, se je pelo, plesalo, ravnateljica pa je vsem zaželela dobrodošlico in srečno novo leto, ki prihaja: »Šola že deset let sodeluje na državnem projektu Turizmu pomaga lastna glava. Letošnja tema je Festival naj bo, pa smo letošnjo prednovoletno srečanje zamislili kot Tončkin kuolm festival. Tako smo spomine iz trboveljske preteklosti združili na vesel in prazničen način. Učenci bodo spomladi 2020 nalogo in festival predstavili oziroma tekmovali na turistični tržnici v Celju,« nam je zaupala ravnateljica šole Katarina Pajer Povh.
Trboveljčan, Toni Fakin je bil 31. maja dopoldan na parkirišču trgovine v Trbovljah, kjer je čakal družinske člane, ki so se odpravili po nakupih. Zaslišal je močan pok z bližnje regionalne ceste in takoj predvidel, da je najverjetneje prišlo do prometne nesreče. Brez pomisleka je stekel v smeri poka, kjer je videl ustavljeno osebno vozilo, ki je imelo razbito zadnje steklo, ob vozilu pa je na tleh ležal moški, kolesar. 
“Ves čas sem razmišljal, naj mi ne umre!” se še dobro spomni Fakin, ki se je s kolesarjem do prihoda reševalne ekipe pogovarjal, ga vzpodbujal in bodril. Zdravnica Nina Pokorn je posebej poudarila, da je bilo premišljeno dejanje Trboveljčana ključno za okrevanje poškodovanega. Toni Fakin je skromen občan, ki se nerad izpostavlja. Je pa za naš portal povedal, da sta s kolesarjem Janom, ki je povsem okreval, še vedno v kontaktih: “veže naju posebna vez”. Fakin je kolesarja po nesreči tudi skupaj z družino obiskal na domu – hotel se je sam prepričati, da je z njim res vse v redu. Sedaj stike ohranjata po telefonu ali gresta na kavo, “najbolj pa sem bil počaščen, ko je mene in mojo družino povabil na praznovanje svojega pravega rojstnega dneva, ki ga je imel slab mesec po dogodku.” še opiše Fakin in pojasni: “Kajti “drugi” rojstni dan je dejansko imel na dan nezgode, saj bi se v primeru, da se ne bi izteklo tako kot se je, lahko končalo precej tragično.”
Prav tako medaljo za požrtvovalnost je prejela pomočnica komandirja Policijske postaje Litija Klavdija Mlakar, ker se je 24. septembra 2019 v Zagorju ob Savi brez pomišljanja odzvala na požar in požrtvovalno evakuirala stanovalce ter v nevarni situaciji s svojim ravnanjem nedvomno preprečila še hujše posledice.