Ko se pripeljete s Trojan na Izlake, se ob cesti pred semaforjem na levi strani pokaže elegantna stavba, na kateri piše, OŠ Ivana Kavčiča. Prav ta šola letos praznuje častitljivih 90 let.
Seveda se ob takšni obletnici pričakuje tudi primerno slavje. Zato so se v sredo, ko je godovala sveta Barbara, učenci, starši, gostje in učitelji zbrali v Delavskem domu Zagorje, kjer so si najprej ogledali razstavo likovnih in literarnih del učencev ob 90. letnici šole. Nadaljevalo se je s prireditvijo, kjer je slavnostna govornica ravnateljica šole Tatjana Krautberger, prisotne pa je pozdravil in se pridružil čestitkam tudi župan Matjaž Švagan.
Učenci so skupaj z učitelji pripravili bogat kulturni program. Učenki Tina Šikovec in Laura Prašnikar pa sta povedali več o preteklosti šole.
Osnovna šola na Izlakah ima za sabo že veliko let —vse od leta 1884 pa do danes. V tem času je nekajkrat spremenila lokacijo, in sicer iz stavbe na hribu poleg cerkve, do prostorov mlekarske zadruge v dolini in današnje lokacije, kjer šolsko poslopje stoji od leta 1929.
Med 2. svetovno vojno je pouk najprej začel potekati v nemščini, nato pa so poslopje zasedli Nemci, ukinili pouk ter šolo spremenili v zapor. Ko so proti koncu vojne odšli, so poslopje partizani zažgali, a so ga po vojni obnovili in pouk na Osnovni šoli Izlake se je nadaljeval. Leta 1983 se je preimenovala v Osnovno šolo Ivana Kavčiča — po prvem upravitelju šole oziroma ravnatelju.
Bil je pobudnik številnih aktivnosti: od ustanavljanja društev in razvoja kulturnih dejavnosti do gradnje vodovoda. Ob okupaciji je bil razrešen učiteljske službe, malo pred koncem vojne pa so ga Nemci ujeli in ubili.
Skozi leta je osnovna šola postala osemletka, nato še devetletka. Zaradi potreb ter velikega števila učencev so jo obnovili, ji dozidali prizidek in od leta 2007 nosi današnjo podobo. (Šolanje na Izlakah)
Tatjana Krautberger
Kot ponosno pravi ravnateljica Tatjana Krautberger: “Šola je še vedno prostor za učenje, vendar na drugačen način kot nekoč. V bistvu so zdaj otroci naši učitelji, mi pa jih usmerjamo, ker jih želimo spraviti na pravo pot z vsemi človeškimi vrednotami- sočutjem, sobivanjem, vsem, kar v življenju šteje.”
Priprave na današnji dogodek so se začele že septembra in Izlačani med nestrpnim pričakovanjem osrednjega dogodka izvedli še kup pomembnih dogodkov, kot so: tradicionalni slovenski zajtrk, božično novoletni sejem, ter se pripravili na današnji dogodek, obletnico naše šole.
“Z dobrim in sodelujočim kolektivom in pravilno usmerjeno motivacijo otrok smo uspeli in zdaj gremo naprej,” je zaključila ravnateljica.
V Domu starejših v Hrastniku je bilo včeraj še kako živahno. Dišalo je po kuhanem vinu, čaju, cimetu, potici, klobasah, jabolkih, sivki … Na stojnicah pa so obiskovalci in stanovalci doma občudovali ročno izdelane novoletne voščilnice, okraske, slike, lutke, pecivo … Vse to so pripravili različni ponudniki, društva in pa stanovalci doma sami.
Cvetka Rivo s prijateljem
Cveta Rivo, stanovalka doma je skupaj s prijateljem uživala v druženju in Miklavževih dobrotah. »Zaradi poškodovane roke nisem mogla sodelovati pri pripravi sejma. Danes mi je zelo lepo. Ko sem bila še otrok, mi je Miklavž, če sem bila pridna, običajno prinesel suho sadje, pecivo in kakšnega Miklavža ali pa parkeljna iz testa.«
Sejma so veseli tako stanovalci kot obiskovalci in na ta dan vsako leto dom zaživi v polni predpraznični luči.
Vladimir Sedej
»V domu je lepo. Časa je dovolj. Nekoč sem z veseljem izdeloval makrame, zdaj pa se ukvarjam s tapiserijo. Kar nekaj jih krasi prostore doma, med njimi so tudi zasavski motivi. Mogoče za naslednje leto pripravim Miklavža ali pa parkeljna, saj sta to zaslužila,« je hudomušno povedal nekdanji strojnik Vladimir Sedej, ki mu le še malo manjka do osemdeset.
Vse se je začelo pred štirimi leti, poroča direktor doma Drago Kopušar, ko so pripravili prvi sejem. In, ker je bilo uspešno, so Miklavžev sejem spremenili v vsakoletno tradicijo. Direktor je ob tem obljubil še, da bodo vztrajali in tovrstne dogodke ohranjali še leta naprej.
Zagorje so v začetku tedna obiskali predstavniki nove Evropske komisije, ki pa so nedavno šele začeli z delom, zato nekih konkretnih odgovorov za regijo ni bilo.
Delovnega srečanja med predstavniki Evropske komisije in deležniki v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, ki sodelujejo pri oblikovanju naložbenih potreb v okviru prihodnje evropske finančne perspektive (2021 – 2027) so se udeležili predstavniki lokalnih skupnosti, predstavniki občinskih združenj (Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije), gospodarstva, podpornih služb na področju regionalnega razvoja in drugih.
S strani komisije sta zakonodajne predloge in naložbene prioritete evropskega proračuna 2021-27 predstavila ga. Vittoria Alliata di Villafranca, direktorica Direktorata za regionalni razvoj, in g. Egbert Holthuis, vodja Oddelka za Republiko Slovenijo na Direktoratu za delo in socialne zadeve.
Zakaj takšne razlike?
Zakaj je tako velik razkorak med trendi vzhodne in zahodne kohezijske regije, je vprašal in izpostavil direktor RRA Zasavje Tadej Špitalar, ki meni, da nekaj ne deluje, če se razlike vsak leto povečujejo. A, da gre za kompleksen problem, na katera vpliva več dejavnikov, je dobil bolj skop odgovor na srečanju.
Sklad, preko katerega bi dobile razvojna sredstva le premogovne regije
Zasavski predstavniki občin vprašanj za komisijo niso imeli, je pa Špitalar izpostavil tudi vprašanje glede Just transition fund, torej sklada, ki naj bi bil namenjen samo premogovnim regijam, teh je v Evropi okoli 20, in v katerem naj bi bilo 300 milijard evrov. Ni še znano ali bo šlo za ločen sklad, ali bo spadal pod enega od že obstoječih in koliko naj bi iz tega naslova dobilo Zasavje. Operativni program iz tega naslova naj bi se začel pripravljati v marcu prihodnje leto ter zaključil oktobra.
Na srečanju so predstavniki Evropske komisije predstavili tudi kohezijsko politiko po letu 2021, ki bo financirana iz evropskega proračuna. Po predstavitvah je potekal dialog, na katerem so predstavniki Kohezijske regije Vzhodna Slovenija z Evropsko komisijo izmenjali stališča o novi finančni perspektivi in hkrati izrazili naložbene potrebe za posamezne razvojne regije.