Začenja se glasovanje za Zlati kuolm 2019! Bralci boste izmed 10 nominirancev izbrali 3 najboljše. Nato pa bo komisija (Neža Š. Grmšek, urednica ZON.si; Vesna Jesih, DDT; Simon Omahne, Rudarski muzej Zagorje; Jasmina Janjić, TIC Hrastnik) izmed treh finalistov izbrala zmagovalno atrakcijo!
Opise najdete spodaj!
Omejitev glasovanja je izvedena s piškotki in uporabo reCapche. Vsak posameznik lahko glasuje enkrat dnevno.
[totalpoll id=”76328″]
Zasavski policisti so se v zadnjem dnevu poleg rednega dela posredovali še zaradi teh stvari.
Tatvine prenosnega računalnika iz zavoda.
Na podlagi odredbe sodišča so policisti opravili hišno preiskavo v bližini Hrastnika. Pri občanu so našli eno rastlino višine okoli 75 centimetrov in stekleničko neznane tekočine. Oboje so poslali v analizo in bodo po prejemu rezultatov primerno ukrepali.
Policisti so bili obveščeni o poškodovanju vozila, kjer je neznani storilec poškodoval lak na vozilu. Z navedenim dejanjem je lastnika oškodoval za okoli 500 evrov.
Dvema občanoma je policija zasegla snov, za katero obstaja sum, da je prepovedana droga. Po prejetih analizah bo uveden prekrškovni postopek.
V Zagorju ob Savi so na parkirišču policisti obravnavali prometno nesrečo z manjšo materialno škodo. Izdali so obvestili o odstopu od ogleda prometne nesreče.
Nedavno smo pisali o novi razdelitvi pokrajin, ki bi zasavske občine umestila v pokrajino skupaj s Celjem in celo obmejnim Rogatcem. Državni svetnik, ki zastopa Zasavje se s tem ne strinja. Predlagal bo samostojno zasavsko pokrajino.
Najprej bo na regijski ravni Matjaž Švagan svetu predlagal, da ga podprejo v ideji da Zasavje postane samostojna, najmanjša pokrajina. V Zasavje bi poleg Zagorja, Trbovelj in Hrastnika dodali še Šmartno pri Litiji in Litijo.
Švagan pojasni, da bi bila to najmanjša pokrajina, kot je nekoč že bilo izoblikovano zaradi geografske in socialne specifike območja. “Prav je, da dobimo poseben status in s tem večjo moč v slovenskem prostoru” je odločen Švagan, ki je prepričan, da gre za pozitiven predlog.
Zasavje ima argumente in utemeljitev za takšno ureditev je prepričan predlagatelj. Okolje je degradirano, ker so ga vrsto let izkoriščali, zato je potrebno posebne obravnave. Vse pa je odvisno od državne politike, je jasno tudi Švaganu, ki mora najprej podporo dobiti v lokalnem okolju, nato v Državnem svetu, zadnjo pa bodo rekli še v Državnem zboru.
In, če naj bi bil nazadnje, ko smo poročali sedež sveta občin v Zagorju, tokrat Švagan pravi, da to ni pomembno. Kot je še dejal za naš portal, je pomembno le, da bodo vsa zasavska mesta enakovredno obravnavana.
Kaj vse se je zgodilo v zadnjih 24 urah so nam sporočili iz PU Ljubljana:
Policisti so v jutranjih urah pri mostu pred Trbovljami obravnavali prometno nesrečo v kateri je voznik povozil manjši kamen, ki je bil na vozišču in pri tem poškodoval vozilo.
Zaradi vremenskih razmer so bili policisti PP Zagorje obveščeni o več ovirah na cesti na območju Zagorja ob Savi. Na regionalni cesti Izlake – Mlinše je bila večja veja, ki je ovirala promet. Vejo so policisti odstranili.
V večernem času so bili obveščeni tudi o podrtem drevesu na regionalni cesti Zagorje – Izlake, zaradi česar je bila cesta popolnoma zaprta, do odstranitve drevesa s strani gasilcev in dežurne službe CGP.
V Trbovljah so v večernih urah obravnavali primer kršitve javnega reda in miru. Po vseh zbranih obvestilih bo zoper kršitelja izveden ustrezen ukrep.
Tri dni so nogometašice Dekliškega nogometnega kluba Trbovlje preživele na pripravah na Polšniku. Dekleta so trenirala pod vodstvom trenerja Hajrudina Ibrakića. Poleg treningov so se udeležile tudi kondicijskega pohoda, po katerem so jih na poti po Glinjeku vodila skrita sporočilca z različnimi nalogami. Na ta način so poleg telesne pripravljenosti v najbogatejšem učnem okolju razvijale tudi ustvarjalno mišljenje ter krepile timski duh.
Treninge so opravljale s »posestreno« ekipo ŽNK Goričko Stanjevci – Zmagovalke. Obe ekipi sta odigrale tudi prijateljske tekme v vseh selekcijah. Naslednja postaja Dekliškega nogometnega kluba Trbovlje je nogometni turnir NZS za deklice do 13 let v Bratoncih.
Da se zasavski turizem lepo razvija smo zaznali tudi v uredništvu Zasavskih onlajn novic. Zato že tretje leto v sklopu festivala Funšterc podeljujemo nagrado Zlati Kuolm. Nagrado prejme najboljša Zasavska turistična atrakcija.
V uredništvu smo zbrali 10 nominirancev, spletni glasovi pa bodo s prstom pokazali na tri najboljše. Med tremi finalisti, bo zmagovalca izbrala komisija, ki ga bomo naznanili na prireditvi Funšterc.
Festival Funšterc, Športni park na Logu (Hrastnik), 14. september 2019, pričetek ob 15. uri!
Sibirske borovnice, aronija, maline, robide, šmarna hrušica, dren in šisandra ta omamna kombinacija rastlin na hektar velikem zemljišču na koncu Trbovelj oddaja energije, ki izjemno ugodno vplivajo tako na ljudi kot tudi na živali. Ta rajski vrt se imenuje Sončna posest. Z zasaditvijo so začeli v letu 2015 in kmalu ugotovili, da se tu nahajajo posebne energije
Nekdanje rudarjenju namenjen površine so novo, zeleno vsebino dobile leta 2004, ko je Slovenija vstopila v EU. Zadnjih 15 let je tako zagorski Evropark priljubljena točka ljubiteljev narave in športa iz Zagorja ter sosednjih občin. Evropark ponuja možnosti za tek, vožnjo s kolesom, hojo, vadbo na fitnes napravah, sprehode ob ribnikih v vseh letnih časih. Otrokom so na voljo zanimiva igrala, najnovejša pridobitev so igrala, ki jih lahko uporabljajo tudi otroci s posebnimi potrebami.
»Golden Ranch« je nastal leta 2002 na bivših rudniških površinah v Kisovcu, domačinom bolj znane kot »Štirc«. Na 6,5 hektarov se je počasi uničena narava spremenila v zeleni raj, kjer vzrejajo konje ameriške pasme quarter horse in delijo z obiskovalci iz celega sveta ljubezen do živali in neokrnjene narave.
Koča je zelo obiskana ob vikendih in praznikih. Obiskovalce pričakajo dežurni planinci PD Rimske Toplice. Iz Trbežnikove domačije in zavetišča je zrasla v planinsko kočo, ki je do danes ohranila domačnost. Zunanji videz koče je takšen, kot je bil nekoč in vsakdo se ustavi in občuduje bogato cvetje, ki krasi balkone.
Društvo Marionetno gledališče Jurček ohranja 70 letno tradicijo lutkarstva v Hrastniku. Predstavam z marionetami iz bogate muzejske kulturne dediščine se pridružujejo predstave z novimi marionetami izdelanimi v društvu, ki pomenijo nadaljevanje in širitev v lokalni in širši slovenski prostor.
Mišin dol – raj za otroke. Odstranjen od mestnega vrveža v naravi s konji v sproščenem vzdušje. Nudijo praznovanja rojstnih dni ne glede na letni čas in poletne tabore za otroke. Zanimivi so tudi športni dnevi in tabori za šole in vrtce ali pa zaključke za skupine. Šola jahanje je na voljo za male in velike. Lahko pa prostor najamete zgolj za praznovanje oziroma piknik.
V novo urejeni, visokotehnološki oazi sredi Trbovelj je nastal park, ki predstavlja stičišče pretekle, sedanje in prihodnje kulture – Park kulture. Osrednji objekt parka je Monolit, novomedijski objekt, ki omogoča interaktivno povezavo med opazovalcem (obiskovalcem) in objektom samim, komunikacijo med človekom in visokotehnološko stvaritvijo. Trboveljski Monolit, ki je edini monolit na prostem v slovenskem prostoru, je delo Trboveljčanke, novomedijske umetnice dr. Maše Jazbec in prikazuje obraze, ki s preslikovanjem enega v drugega simbolizirajo povezovanje vseh generacij.
Planinski dom Mrzlica leži na 1122 metrih nadmorske višine in je ena najbolj obiskanih koč v sredogorju. V ponudbi imajo več vrst enolončnic in jedi na žlico, posladkate pa se lahko z odličnimi zavitki ali gibanico. Lahko tudi prespite saj imajo v domu kar 65 ležišč. Dom je odprt od torka do nedelje, tudi med prazniki.
Tenis klub Hrastnik je društvo, ki skrbi za množičnost in popularizacijo teniške igre v Hrastniku. V klubu vsako leto organizirajo teniški vrtec za najmlajše, šolo tenisa za osnovnošolce, ter tečaje tenisa za mladino in odrasle.Prav tako organizirajo več klubskih turnirjev, ob občinskem prazniku pa tudi odprto prvenstvo Hrastnika v tenisu. Na igriščih gostijo razna športna srečanja, saj imajo poleg štirih peščenih igrišč na razpolago tudi igrišče za odbojko na mivki, balinišče, ter koš za igranje košarke. Vestno skrbijo, da je okolica objektov hortikulturno lepo urejena.
Društvo Savski gusarji ureja območje Zatona, kjer je končna ali začetna točka njihovih rafterskih vodnih užitkov, ki potekajo od Litije do Zagorja ali od Zagorja do Hrastnika. Člani društva poskrbijo, da je zagorska plaža vedno urejena, kadar jih pokličejo na pomoč pri reševalnih akcijah, pa se nemudoma odzovejo.
Bodo Trboveljčani po novem parkirnino plačevali tudi vzdolž Ulice 1. junija in pred pošto? Občina je pripravila predlog, po katerem naj bi se, poleg območja pri bolnišnici, vse od Dežmana do krožišča uvedlo plačljivo parkiranje.
Od Dežmana do rondoja bi 40 parkirišč tako postavili v mordo cono, invalidna parkirišča bodo ostala brezplačna. Tudi pred pošto velja enako, le da je tam navadnih parkirnih mest 20, eden pa je namenjen invalidom. S tem bi na Občini radi sprostili parkirna mesta, ki jih sedaj, po njihovi oceni, v večini zasedajo uslužbenci, ki delajo v bližini in okoliški stanovalci.
Naslednji teden bodo občinski svetniki odločali o tem, ali bodo parkirišča od bivše trgovine Dežman do krožnega križišča postala plačljiva. Plačati bo potrebno tudi parkirišča pred pošto.
Predvidena ocena investicije je 20.000 evrov, s tem bi postavili tri solarne parkomate, ustrezno prometno signalizacijo in talne označbe. Dva parkomata bosta stala na Ulici 1. junija, eden na območju pošte. Parkomati bodo izdali potrdilo o brezplačnem parkiranju za 30 minut, nato bo potrebno plačati uro, ki stane pol evra. Po tem času, pa bo vsakih 12 minut potrebno doplačati 10 centov. Parkomat denarja ne vrača.
Parkirnino bo potrebno plačevati od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro. Sobote, nedelje, državnih praznikih in termini, za katere bo izdana posebna odločba Občine Trbovlje bodo brezplačni.
Zasavčani smo ponosni na svoj košček dežele, med naše ponose vsekakor spada tudi najvišji vrh – Kum. 1220 metrov visok »zasavski« Triglav je opevan v pesmih, ovekovečen na filmskem traku in omenjen v literaturi. Prav zato ne čudi, da so Kum za svoj vzeli v Društvu za umetnost Kum in v tamkajšnji planinski koči začeli z Extempore (likovno kolonijo) ArtKum. Letos obeležujejo že 29. edicijo, ki združuje tako zasavske kot druge slovenske umetnike.
Tokrat prvič so se odločili, da bo imel ArtKum tudi tematiko, nam razloži predsednik društva Zoran Cvar. Ob 100 letnici rojstva so se odločili počastiti Franceta Štiglica, slovenskega režiserja, ki je postal rdeča nit letošnje kolonije.
Na 3 dnevnem Ex Tempore gostijo umetnike vseh zvrsti. Fotografi, grafiki in ilustratorji so na koloniji novost, saj so do sedaj gostili zgolj slikarje, je navdušen Zoran. Osrednji dogodek je bila sobotna razstava akademskega umetnika Mihe Eriča iz Ljubljane.
Erič se je ArtKuma udeležil kot grafik, čeprav je njegovo akademsko področje ilustracija. Zaupal nam je, da se v grafiki najlažje izraža, ker je kot medij izredno raznovrsten. Sam namreč uporablja tehniko, ki so jo uporabljali prvi grafiki, kar pomeni, da jo odtisne v črno beli barvi in jo nato ročno pobarva. Najraje se posveča nadrealističnim podobam, ki jih črpa iz svojih sanj. Drugače pa je zbiratelj starih stvari in glasbenik, kar nekaj časa je igral v znani skupini Prismojeni profesorji bluesa. Po razstavi se je iz grafika prelevil v glasbenika in poskrbel še za glasbeni del ArtKuma.
Četrto leto zapored se je Extempora udeležila zasavska slikarka Severina Trošt Šprogar. Umetnost je začutila že kot otrok. Nekoč je na televiziji videla kiparja pri delu in se odločila, da bo to delala tudi sama. V smehu pove, da se to ni uresničilo, vseeno pa je pristala v umetniških vodah. ArtKuma se je pred leti že udeleževala, takrat je potekal še pod vodstvom idejnega vodje pokojnega Janeza Kneza. Zadnja leta, ko kolonija zopet diha s polnimi pljuči pa se ga zopet rada udeleži, saj ji veliko pomeni druženje s stanovskimi kolegi. Severina razstavlja tako v Sloveniji kot tudi tujini, a pravi, da bolj kot v tem da lahko razstavlja, uživa v samemu delu. Kot učiteljica slikarstva doda še to, da ji največ pomeni, ko lahko nekomu pomaga, da se izrazi na svoj način in je s tem zadovoljen.
Extempora se je udeležilo še kar nekaj umetnikov. Alojz Adamlje, Bogdan Barovič, Nevenka Flajs so samo nekatera imena, ki so letos v živo ustvarjali v prostorih planinske koče na Kumu. Nekateri od njih so prišli le za nekaj ur, drugi so ostali cel vikend.
Kaj se z umetninami zgodi po ArtKumu? Kot pojasni Cvar, bodo dela najprej razstavljena po različnih razstavah po Sloveniji, nato pa gredo v arhiv. »Žal se ne najdejo podjetja, ki bi dela odkupila in razstavila« potarna Cvar, a kot pravi so vsa dela skrbno arhivirana. Letošnji ArtKum se je v nedeljo končal, drugo leto pa jih čaka že jubilejni 30. ArtKum in prav zanimivo bo videti, kaj bodo umetniki pripravili takrat.
