»Kum ima v zavesti Zasavčanov posebno mesto. Že od nekdaj. Še bolj pa od leta 1991, ko so nam ga hoteli razbiti. Natančneje, oddajnik, pomembno povezavo s svetom. Preko njega so se namreč v svet širile vesti in resnica o agresiji jugo vojske na Slovenijo« nostalgično pripoveduje naš sogovornik Mojmir Maček, ki se letos skupaj z Zasavskimi veterani vnovič odpravlja na skoraj 200-kilometrski pohod iz Kuma na Triglav.
Eden huje in sedem lažje ranjenih pripadnikov samostojnega voda KS Dobovec in protiletalskega voda območnega štaba TO, je tudi vtkano v zavest o Kumu, predvsem v zavest veteranov vojne za Slovenijo območnega združenja Zasavje. Vse to in še kaj je vodilo dober ducat pohodnikov, veteranov, gornikov k odločitvi, da leta 2010, četrt stoletja stari spominski pohod na Triglav opravijo nekoliko drugače: Podali so se peš od Kuma do Triglava.
Tokrat jubilejni pohod pod zasavsko taktirko
Podvig, letos že deseti, jubilejni, je simbolno dejanje zasavskih veteranov. Vsako leto je trasa drugačna, le začetek in cilj ostajata enaka. Jutri pohodniki začnejo na Kumu, od kjer bodo pot nadaljevali po vrhovih slovenskih gora. Tokrat se jih je zbralo štirinajst (naknadno se jim bo pridružil še petnajsti na kolesu). Najmlajši pohodnik šteje 52 let, najstarejši zavidljivih 71.
Lojzov pohod
Gonilna sila pohoda je bil zasavski veteran Lojze Juratovec, ki se zaradi zdravstvenega stanja pohoda pred desetletjem ni mogel udeležiti. Je pa pohodnike spremljal in se predzadnji dan pripeljal v Krmo, na koncu pa še na Rudno polje. »Takrat še nismo vedeli, da ga ob letu žal ne bo več z nami. Tako smo že drugi pohod poimenovali po njem, Lojzov pohod.«
Kot pravi Maček, se na pohod vsako leto odpravijo v soboto ali nedeljo, pred svečanostjo na Pokljuki. Vsako leto v več ali manj isti sestavi: Stane, Mojmir, Vojko, Mirko, Silvo, Ivan, Vid, Jano, Branko, Tone, Nesti in Grega, na posameznih etapah pa se jim pridružijo še Marjan, Branko, Kristina, Slavko in Slavc, Beli.
Njihove trase so bile do sedaj vsako leto različne. Tudi po dolžini. Najdaljša je bila dolga 226 kilometrov in so jo prehodili pred dvema letoma.
Pomembno je druženje in občudovanje narave
»Pohodi so druženje in razvedrilo, tkanje vezi z naključnimi sogovorniki ob naših poteh.« In čeprav so pohodi vzdržljivostno naporni, preizkusi zmogljivosti, pa, kot še nadaljuje zagorski veteran, je bistvo druženje, občudovanje narave, brezpotij lepe Slovenije.
»Ne zanikamo vsakokratnih fizičnih naporov, ki jih dobra desetina mož od prvega dne pohoda do konca prehodi z nahrbtniki na ramah, česar gotovo ne bi zmogli premagovati brez humorja, ki je ključnega pomena za sožitje in končni uspeh. Ponosni smo, da zmoremo take poti v celoti in vsi do zadnjega prehoditi, če hočete, premagati!«
Jutri odprava na 195 kilometrsko pot
In tako se bodo jutri znova odpravili na 195 kilometrsko pot iz Kuma preko Dobovca, Završja, Potjorka, skozi Zagorje mimo Klančiš na Čemšeniško.
V nedeljo zajtrkujejo na Trojanah, potem pa po gozdovih do Rov in Preserij pri Radomljah. Nadaljujejo po znanih poteh, večinoma po gozdovih in bregovih, do vojašnice v Kranju. Torek se prebijajo čez kranjske griče do Bohinjske Bele, spet spanje v kasarni. Naslednje jutro Zasavci zarana proti Bohinjski Bistrici in Bohinju v Ukanc in na Komno, kjer se po dobrih desetih urah hoje snidejo s pohodniki Nanos – Triglav, ki imajo letos 15. Obletnico pohodov. Prenočitev in potem skupno nadaljevanje poti proti Triglavu. Na vrh planirajo priti v petek, 12. julija ob 12. uri.




Vesel sem, da smo prvi v Zasavju in širši okolici, ki smo sprejeli participatorni način odločanja. Odzivov za zdaj ni, ti se bodo pokazali ob prejemanju predlogov, vrednotenju in glasovanju ter samem izvajanju tega ukrepa. Prepričan sem, da tako kot v drugih občinah, kjer to že izvajajo in to podpira občinska uprava, bo tudi pri nas odziv zelo pozitiven. Letos začnemo testno v krajevni skupnosti Podkraj, ki je bila po mojem mnenju najbolj zapostavljena krajevna skupnost v zadnjih letih, v naslednjem letu pa to uvajamo v celotni občini. Občina je tista, ki mora biti servis občanom in ne obratno. Mislim, da se ne smemo postavljati v vlogo šerifa.
Zaenkrat smo v idejni zasnovi tega projekta, v preteklih tednih smo še enkrat poslali na vsa gospodinjstva preko komunale natančen popis v katere koš je potrebno katere odpadke razvrstiti. Mislim, da bomo s pomočjo vseh javnih zavodov to informiranje še nadaljevali, kasneje pa bomo začeli pregledovati tudi striktnost ločevanja odpadkov. Med tem smo naredili tudi kar nekaj idejnih zadev – do tega, da naj bi javni zavodi popolnoma ukinili plastično embalažo ter katere ukrepe poleg tega še uvesti v javne zavode. Obiskali smo občino Vrhnika, kjer v vrtcu uporabljajo pralne plenice, pri malici in kosilu pa ne proizvedejo nobene plastike. Mislim, da so to ukrepi, ki so dobri tako za ekologijo, kot tudi za zdravje otrok in finančno sliko. Mislim, da to je naša prihodnost, da začnemo zmanjševati količino odpadkov na izvoru in prav javni zavodi in javni uslužbenci moramo tu biti zgled vsem ostalim občanom.