Podor, ki je zaprl mestno vpadnico v Trbovlje ni niti primerljiv s tem ob cesti za Savo, pove trboveljska županja Jasna Gabrič, ki bdi nad na zasavki.
“Sanaciji sta med seboj neprimerljivi tako v smislu zahtevnosti, ki jo pogojuje geološka zgradba, kot v smislu načina sanacije. Kamnini na eni in drugi lokaciji sta povsem različni glede na strukturno zgradbo. Na lokaciji kamnitega podora je namreč kamnina neprimerno bolj razdrobljena in stalno podvržena rušenju.” poroča vodja gradbišča.
10 krat večji obseg vrtalnih del
Skalna žarišča nad cementarno so se sanirala s podajno lovilnimi ograjami, ki se jih lahko namesti v sorazmerno kratkem času. Brežina pri odcepu za Podkum pa bo sanirana z visoko nateznimi globoko sidranimi mrežami, kar predstavlja bistveno več dela in časa. “Za primerjavo lahko navedem, da je bilo pri sanaciji podora nad Lafargem izvrtanih skupno 465 metrov vrtin, pri sanaciji kamnitega podora pa je predvidenih 4440 metrov vrtin. Gre torej za 10 krat večji obseg vrtalnih del.”
Vrtalna dela potekajo istočasno s tremi vrtalnimi garniturami in sicer v spodnjem delu brežine po klasičnem postopku, na vertikalnem delu brežine s pomočjo avtodvigala (na višini do 80 m nad tlemi) in na zalednem pobočju. Vzporedno potekajo vsa ostala dela, ki jih je glede na situacijo gradbišča možno izvajati: prestavitev elektro vodov na levo stran ceste, izdelava cevne kanalizacije in revizijskih jaškov za nove vode (elektrika, telekom, nova semaforizacija, alarmni sistem…, v skupnem več kot 700 m kanalizacije), pripravljajo se temelji za semaforske drogove in alarmni sistem ter temelji za postavitev opornega zidu.
In še dodajo gradbinci: Glede na razmere, ki so na terenu (stalno je prisotno krušenje kamenja ter premiki blokov na brežini … ), je zagotavljanje varnosti za delavce ključnega pomena in v veliki meri diktira faznost ter hitrost izvajanja del. Obenem pa dodajo še, da dela že vseskozi potekajo preko celotnega svetlega dela dneva, ob sobotah in nedeljah ter tudi ob slabem vremenu.
V letih pred ustanovitvijo se je več amaterskih skupin družilo iz ljubezni do glasbe, nato pa so društvo uradno postavili na noge in nastala je Delavska godba Trbovlje.
»Včasih je bilo veliko močnih sponzorjev, velika podjetja, ki so donirala sredstva. Zato smo si lahko privoščili več kot danes. Nujno bi bilo potrebno urediti prostore, kupiti nova glasbila. Vendar je teh sredstev le toliko, da pokrijemo stroške, ki so zaradi ogrevanja zelo visoki. Tudi kam ven bi radi še šli,« je nadaljeval Gal Kukovič, krmar godbene ladje.
Največji uspehi segajo v ’70 in ’80 leta prejšnjega stoletja ter leto 1995, ko so osvojili zlate nagrado oziroma prvo mesto na tekmovanjih na Nizozemskem.
»Ko sem izvedel, da lahko grem na avdicijo k godbi mi je bila to neizmerna čast. Lansko leto, ko so me predlagali za predsednika, pa moram priznati, da me je bilo kar strah in nisem bil ravno navdušen prevzeti to odgovornost, kako bom jaz to peljal. A mi od samega štarta ena luštna ekipa pomaga, svetuje, in vedno stopimo skupaj pri odločitvah in organizaciji,« se spominja Gal.
iz arhiva Občine Trbovlje
»Ni vedno lahko, veliko energije in vztrajnosti je potrebno, da se »premaga« birokratske ovire v togem javnem sektorju, zastarel sistem, da se naredi premik v glavah ljudi, pri uresničevanju marsikatere zadeve ali projekta. Vendar smo veseli, da nam je kljub vsem preprekam, to vedno uspelo. Z dobro ekipo zaposlenih zasavskega VDC in jasno, skupaj postavljenimi cilji, ki izhajajo iz potreb uporabnikov. Seveda s pomočjo vseh občin, poslancev, različnih organizacij, donatorjev, prostovoljcev in ostalih srčnih ljudi.« pove direktorica VDC Zagorje, dr. Špela Režun.
»HOČEMO, da tudi ostali uporabniki dnevnih enot, ki potrebujejo zdravstvene storitve, vključno s fizioterapijo, dobijo sistemsko financiranje, saj na tem področju še vedno obstaja velika sistemska diskriminacija. Opozarjali bomo pristojne na nujnost čim hitrejših rešitev.« je jasna Režunova.
Trenutno so »IN« reciklirani izdelki iz jeansa in starih zaves, zato tudi poziva vse, da bodo veseli vsega jeansa in starih zaves, volne, ki jih občani ne potrebujejo več. Lahko pridejo tudi iskat na dom, če jih pokličete (03 56 69 790). Še bolje pa če prinesejo, pripeljejo v VDC.
»Veliko ljudem je še vedno neprijetno če sedejo zraven “drugačne” osebe. Naši uporabniki pridejo k meni in mi potožijo, da so jih zafrkavali, ko so šli po cesti. Zato se mi zdi pomembno ozaveščanje od majhnih nog in čim večja inkluzija v “normalne” šole, vrtce, tudi službe potem, če zmorejo, ali vsaj občasna dela zunaj VDC-ja, če si to želijo in zmorejo, s podporo, kar sedaj omogoča tudi nov Zakon o socialnem vključevanju, pri katerem že težko pričakujemo konkretizacijo s podzakonskimi akti. Ne samo, da govorimo. Objavljamo, kako smo naklonjeni drugačnosti. Naša vsakodnevna dejanja so tista, ki omogočajo »drugačnim« kakovostno življenje – da jih prijazno pozdravimo na cesti kot vsakega sočloveka, da se z veseljem usedemo zraven njih na avtobusu, v gledališki dvorani, da se pogovarjamo z njimi, da se čutijo zaželene in vredne življenja, da jim omogočimo, da so to kar SO, ker so takšni najboljši,« opozarja kapetanka ekipe VDC.
»Mi smo dejansko ena velika družina, saj naša služba ni le od 6. do 14. ure. Polno imamo dodatnih aktivnosti, rešujemo stiske uporabnikov, ko nas pokličejo, zimovanja, letovanja, vsako leto pripravimo gledališko igro, tako da smo res veliko skupaj. In verjemite, nobenemu od nas ni to odveč,« še na koncu pohvali zaposlene in prostovoljce.
V Hrastniku trenutno delajo na projektu esteklenice in gre za sofinanciranje iz državnega razpisa. Bistvo je povezava digitalizacije s steklenico, nam zaupa prvi steklar Peter Čas.