Peter Čas, generalni direktor Steklarna Hrastnik.
Steklarna Hrastnik je lani ustvarila 60,5 milijonov skupnih prihodkov, kar je 5 odstotkov več kot leto poprej. Čisti dobiček iz poslovanja se je povečal za 18 odstotkov na 7,8 milijona evrov. “Steklarna Hrastnik je tudi v lanskem letu dosegla odlične rezultate kljub temu, da so se povišali stroški električne energije in plina za 15 odstotkov glede na preteklo leto, za skoraj desetino pa tudi mesečni strošek dela na zaposlenega, ki je lani znašal 2.077 evrov. Kar za 13 odstotkov pa se je povišala tudi dodana vrednost na zaposlenega, ki je znašala 46.683 evra,” je dejal Peter Čas, generalni direktor Steklarne Hrastnik.
Ključno izobraževanje zaposlenih
Čas je prepričan, da so odlični rezultati poslovanja tudi posledica vseh izobraževanj zaposlenih. Na zaposlenega so lani namreč namenili povprečno 500 evrov za izobraževanja. Trend rasti se tako nadaljuje tudi v letošnjem prvem trimesečju, ko bo Steklarna Hrastnik ustvarila predvidoma 16,2 milijona evrov oziroma 8 odstotkov prihodkov več kot v enakem obdobju lani, zvišala pa se bo tudi dodana vrednost na zaposlenega na 53.470 evrov na letni ravni.
Prisotni na ključnih trgih
V Steklarni so prodajno mrežno razširili v Francijo, Veliko Britanijo in ZDA, kjer imajo prodajne pisarne. Kljub nekaterim napovedim, da se gospodarstvo ohlaja in da je na obzorju že nova finančna kriza, Čas tega v steklarstvu ne opaža. “V samem steklarstvu je stanje optimistično, ne zaznavamo nekih padcev ali pa napovedi ohlajanja, verjetno je to tudi posledica vedno večjega prehoda na stekleno embalažo,” ugotavlja.
Avtomatizirani in digitalizirani
Lani so investirali predvsem v avtomatizacijo, digitalizacijo in robotizacijo ter za investicije skupno namenili več kot 9 milijonov evrov. Letos bo ključna naložba prehod na industrijo 4.0. Čas je tudi prepričan, da bo prehod v digitalizacijo, robotizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov omogočil doseganje še ambicioznejših ciljev.
Natančne lokacije odkritja vrhunskih najdb ne želijo izdati zaradi zaščite lokacije, nam je pojasnil skrivnostnost dr. Jure Krajšek iz Pokrajinskega muzeja Celje. Število iskalcev z detektorji kovin je namreč veliko in bi na ta način še eno izmed vrhunskih lokacij prepustili ropanju.
Celoten grob bojevnika s čelado in unikatno pasno sponko, ki so ga našli v Hrastniku so postavili v arheološko zbirko “Od šivanke do zvezd”. Grob ženske, ki so ga našli poleg bojevnika pa je bil zaradi plitvejše lege precej slabše ohranjen in ga, kot pojasnjujejo v muzeju, trenutno ni mogoče videti.
Celjski kustos je nad zasavsko najdbo navdušen, saj je le ta izjemno ohranjena in do zdaj še zelo nepoznana. In čeprav je najdišče na Kovku le eno izmed tovrstnih, so bila druga večja in bolj poznana večinoma raziskana v 19. in v začetku 20. stoletja; a velikokrat precej slabo in s pomanjkljivim dokumentiranjem ali celo brez njega; najdbe