Na Brnici, pod skalo se je zgodila prometna nesreča, zato so policisti najprej zaprli promet v obe smeri. Ko se je zaključilo tehnično reševanje pa cesto delno odprli. Promet pa policisti usmerjajo izmenično.
Na Brnici, pod skalo se je zgodila prometna nesreča, zato so policisti najprej zaprli promet v obe smeri. Ko se je zaključilo tehnično reševanje pa cesto delno odprli. Promet pa policisti usmerjajo izmenično.
Zasavska regija ima svet sestavljen iz gospodarstvenikov, predstavnikov lokalne oblasti in nevladnih organizacij. Ste že slišali za famozni Razvojni svet regije? Ljudi v svet imenujejo občinski sveti in se zdi, da gre znova za zaprt krog ljudi, ki odloča o najpomembnejših temah regije.
Eden izmed sestankov pred dvema letoma.
Razvojni svet regije je organ usklajevanja razvojnih pobud in razvojnih interesov v regiji, naloge pa so priprava in sprejem Regionalnega razvojnega programa in sklepanje dogovorov znotraj regije.
V 4. členu Poslovnika sveta je jasno zapisano, da je delo sveta javno, po drugi strani pa 11. člen dopušča možnost zaprtih sej, na katere so vabljeni le gostje, ki jih izbere predsednik.
A, če je namen sveta iskanje skupnega jezika vseh prebivalcev regije, je prav, da ta jezik išče le elitna peščica?
Poslovnik RSR Zasavske regije
Koordinacijske posle sveta opravlja RRA, kjer pa so prepričani, da so seje javne, saj po sami seji medijem pošljejo sporočilo za javnost.
Pa poglejmo primer iz zadnjega srečanja. Na zadnji seji sveta je odstopil sam predsednik, Matjaž Švagan, a tega medijem niso sporočili. Vsebino seje pa strnili v stavek, dva. Torej toliko o javnih sejah.
Matjaž Švagan
Ne glede na to, se nam je uspelo »dokopati« do zapisnika seje, na kateri je bila glavna tema zaprte zasavske skupine izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi. Za zaprta vrata so posedli še državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade RS Antona Žuniča, ki je poudaril, da je sprejem paketa dokumentov v zvezi z izgradnjo HE nujen.
Dodal pa še, da v kolikor bodo (Republika Slovenija, HSE d.o.o. ter občine Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Laško) dovolj hitro podpisali pogodbe, da bodo nadaljevali projekt s srednjo Savo brez prekinitev. V nasprotnem primeru bo, po njegovem problem, kako bo izkoriščeno domače znanje, domača tehnologija.
Več članov sveta je izpostavilo, da je pri usklajevanju nujno potrebno upoštevati lokalno skupnost, ki jo tokrat zastopa le peščica. Tomaž Trotovšek iz OREZA je izpostavil dileme, katera družba bo sploh gradila hidroelektrarno, kje bo sedež družbe. Župan Hrastnika, Miran Jerič je znova opozoril na potrebo po kajakaški progi, ki naj bi bila za jezom hidroelektrarne. Projekt je nekaj časa vključen v nabor, nekaj časa ne, je izpostavil Jerič.
Marko Funkl
Da je javnost vse bolj nastrojena proti projektu ni nič čudnega, spomnita Marko Funkl in Jani Medvešek. Umeščanje HE v prostor zadeva vse prebivalce in to ni le stvar treh županov, ostro pripomni Funkl, Medvešek pa na seji še doda, da se z odlašanjem implementacije projekta, javnost vse bolj obrača »proti« izgradnji hidroelektrarn na srednji Savi.
Upoštevanje civilne iniciative in drugih deležnikov je pomembno, pa je prepričan tudi predsednik RSR v odstopu Matjaž Švagan, ki odhaja iz osebnih razlogov, vsaj uradno. Kaj Švagan meni o tem, da so seje zaprte za javnost nam ni odgovoril, prav tako ne, zakaj resnično odhaja z mesta predsednika sveta.
Joj, samo za jezo …Se odpraviš na dopust, vse pripraviš, si z mislimi na off, pelješ se že izven slovenskih meja in kar naenkrat – zagori oranžna luč v armaturni plošči. Pa kaj je zdaj?
Vas zanima, kako smo mi rešili to težavo?
“Kjer trte rastejo … ni ga boljšega ko pohana kura in špricer ali pa dva …” pravijo izvajalci, ki so v novem komadu združili moči.
Štajerski raper je sodelovanje z našimi domačini – Orleki že premierno predstavil na Mariborskem Festivalu Lent minuli vikend. Glasbo za novo pesem sta napisala Kristijan Adamlje in Ivo Vidergar, besedilo pa je plod dela Kristijana Adamljeta, Vlada Poredoša in Boštjana Čukurja.
V Trbovljah pa boste lahko Orleke skupaj z Matjažem Javšnikom videli že v kratkem. Nastopili bodo v Delavskem domu Trbovlje, 3. julija.
Trboveljčani bodo za svoje ideje dobili pol milijona evrov in s tem uredili park pred pošto ter uredili prostor za pobeg iz rudnika v 4.dritlu.
Sredstva bodo razdelili med oba omenjena projekta. Priprave se začnejo že letos, izvedba pa bo v prihodnjem letu. 4. dritl bo tako svoja doživetja nadgradil z vzpostavitvijo prostora za Pobeg iz rudnika oziroma z vzpostavitvijo Escape mine-a. Vsebinska ureditev pred pošto bo zajemala postavitev šestih kulturnih točk s klopmi in nadstrešnico. Vsaka izmed petih točk bo predstavljala misel enega izmed pomembnih kulturnikov, ki so ime Trbovelj ponesli v svet.
Poleg 6 kulturnih točk bo urejeno tudi centralno stopnišče in klančine za dostop do zgornjega platoja, pošte in trgovin. Na tem območju bo postavljen tudi monolit trboveljske umetnice, nadstrešnice za kolesa, umeščeni bodo obnovljivi viri energije na sončne celice, ki bodo služili polnjenju pametnih naprav ter informacijska točka za turiste.
Vrednost celotnega projekta, ki so ga občine prijavile znaša 1,508 mio evrov, od tega je evropskih sredstev, ki so namenjene projektu trboveljske občine kar pol milijona evrov. “S pridobljenimi sredstvi bomo preko trajnostnega turizma omogočili aktivno ohranjanje dediščine, in sicer pri ureditvi pred pošto in pa pri projektu, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Delavskim domom Trbovlje” nam zaupajo na občini.