Srečnežev, ki jim pot do službe vzame le 5 ali 10 minut, je čedalje manj.
Pa to ne velja le za Zasavje, kjer se na delo v druge občine vsak dan vozi skoraj 9.000 zaposlenih. V Sloveniji je bilo konec leta 2016 po podatkih Statističnega urada skoraj 418.000 medobčinskih delovnih migrantov, kar je več kot polovica delovno aktivnega prebivalstva.
Vir: SURS
Z delovnimi migracijami je sicer najbolj obremenjena Ljubljana, kamor dnevno (ali kako drugače) prihaja na delo skoraj 117.000 oseb iz drugih občin, med njimi mnogi Zasavci.
Z vožnjo ‘izgubi’ 3 ure na dan
Že 25 let se v Ljubljano vsakodnevno, večinoma z vlakom, vozi tudi Trboveljčanka Slavi.
“Službe v Ljubljani ne bi menjala za službo v Zasavju zgolj zato, ker bi bila bližje; morala biti biti boljša, kar pa v Zasavju ni ravno verjetno,” pravi Slavi, ki tudi o selitvi v Ljubljano ni nikoli razmišljala, čeprav z vožnjo z vlakom ‘izgubi’ okoli tri ure na dan: “V 25 letih smo dosegli precejšen napredek na vseh področjih, škoda je le, da so Slovenske železnice še vedno kot pred 100 leti.”
“V 25 letih smo dosegli precejšenj napredek na vseh področjih, škoda je le, da so Slovenske železnice še vedno kot pred 100 leti.”
Koliko časa vsak dan porabi le za vožnjo do službe in nazaj, se zdi grozno tudi ‘dnevni migrantki Nini. “To je res velika izguba časa, sploh, če te doma čakajo majhni otroci. Sem že razmišljala o selitvi iz Zasavja,” pravi, službe v Zasavju pa ne išče.
Služba v Trbovljah? Ne, hvala!
Da do službe porabi uro in pol se je v 18 letih dodobra navadila Karmen iz Trbovelj.
“Prav nič si ne želim, da bi imela službo v Trbovljah. Kraj je majhen, vse poznaš in zoprno je, če moraš poslati izvršbo svojemu sosedu.” V Ljubljano se ne misli seliti, kot pravi, mnogi Ljubljančani, ki jih pozna, porabijo tudi 45 minut, da pridejo od doma do službe. “Poleg tega sem vsakodnevne vožnje z vlakom že navajena, drugače bi mi ostajalo čisto preveč časa,” v smehu dodaja Karmen.
Pred leti so imeli tri variante ureditve dovoza, pojasnjuje Tomaž Sihur iz hrastniške občine. Kot izbrana varianta je takrat obveljala tista z nivojskim križanjem, kar bi pomenili, da bi cesto v hrib zavila že pred podvozom, železnico pa bi prečkali čez tire z urejeno signalizacijo in zapornicami. V zadnjem obdobju pa poskušajo udejanjiti idejo o razširitvi podvoza. To bi bila najhitrejša in najcenejša rešitev, je prepričan Sihur, ki pa ga skrbi, kaj bo porekla stroka statikov. Torej, ali je ta verzija sploh mogoča.
