V 4. dritlu so danes gostili državno sekretarko Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Evo Štravs Podlogar in sodelavko Slovenske turistične organizacije Manco Pepevnik, zadolženo za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte.
Po besedah Vesne Jesih iz Delavskega doma Trbovlje so se dogovarjali o možnostih sodelovanja ter povezovanja na nacionalnem nivoju.
Zagorski policisti so včeraj popoldan na glavni cesti pri Renkah preiskovali prometno nesrečo, ki jo je povzročil voznik osebnega avtomobila zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji. V prometni nesreči je nastalo okrog 100 evrov materialne škode, dva izmed udeležencev prometne nesreče pa so na kraju oskrbeli reševalci iz ZD Litija. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog zaradi vožnje vozila na prekratki varnostni razdalji in ker vozilo ni imelo predpisane zimske opreme.
Policisti so bili obveščeni o prometni nesreči na parkirnem prostoru in pobegu na parkirišču na Trojanah. Opravili so ogled vozila, nastalo je za okoli 500 evrov materialne škode. Policisti zbirajo obvestila, da izsledijo povzročitelja.
V večernem času na območju Zagorja so bili policisti obveščeni o poškodovanju vozila na parkirnem prostoru. Neznani storilec je poškodoval lak na vozilu oškodovanke, ki pa je predlog za pregon kaznivega dejanja zoper neznanega storilca umaknila. Policisti bodo o umiku predloga za pregon obvestili pristojno Okrožno državno tožilstvo.
V jutranjih urah so na območju Hrastnika pri Trojanah policisti obravnavali kršitev nepravilnega parkiranja na avtobusnem postajališču na “vrhu Trojanskega klanca” ter na nepravilno parkiran osebni avtomobil namestili obvestilo o prekršku.
Ustavitev in parkiranje sta prepovedana na zaznamovanem mestu na vozišču ali na zaznamovani niši, ki je rezervirana za avtobuse ali avtotaksi vozila. Zaradi vstopa ali izstopa potnika, je dovoljena ustavitev na postajališču, ki je zunaj vozišča, če s tem ni oviran javni prevoz potnikov v cestnem prometu. Za omenjeni prekršek je predpisana globa v višini 40 evrov.
Pri pripravljalnih delih za rušitev dimnika trboveljske toplarne na Polaju je prišlo do nepričakovanih zapletov.
V notranjosti dimnika se je po besedah Dušana Petka iz Komunale Trbovlje začela rušiti šamotna obloga. “Kaj vse bi se lahko zgodilo, če bi se šamotna obloga porušila, ni mogoče napovedati, lahko bi se zrušil tudi spodnji del dimnika. Zaradi varnosti delavcev in okoliških prebivalcev zato šamotno oblogo odstranjujemo ročno, s pomočjo dvigala in alpinistov,” pojasnjuje Petek.
Tako bodo tretjino šamotne obloge odstranili ročno, nato bodo dela lažje stekla. “Zgornja tretjina dimnika se namreč premika, zaradi vetra smo dela morali že trikrat začasno ustaviti.” Na toplarniškem dimniku tako še vedno potekajo pripravljalna dela, rušitev je načrtovana v decembru. “Ali bo šlo vse po načrtih in bo dimnik porušen do konca leta, je veliko odvisno tudi od vremenskih razmer. Načeloma je še dovolj časa,” pravi Petek.
“Pred otroško bolnišnico v Trbovljah je nemogoče najti prosto parkirno mesto, sploh odkar so postavili zapornico. Otroka sem pripeljala na pediatrijo s 40 vročine in parkirala na pločniku, tako da nisem ovirala nikogar. Pa sem takoj dobila pozdrave mestnega redarstva,” svoje izkušnje opisuje mlada mamica. “Naj ne govorijo, da je parkirišče ob glavni cesti, saj je z bolnim otrokom dolga pot,” dodaja.
Zapornica na parkirišče za zaposlene je spuščena tudi konec tedna. Tako so kljub praznim parkinim mestom zaparkirani pločniki pred pediatrijo.
S parkiranjem pred pediatrično zgradbo so bile vedno težave glede števila parkirnih mest, poznane so več desetletij in danes ni nič drugače, odgovarja v. d. direktorice Splošne bolnišnice Trbovlje Marina Barovič:“Žal več parkirišč ni moč pridobiti, starši se lahko dodatno poslužujejo parkirišč vzdolž Rudarske ceste, ki so več ali manj prazna, odkar so postavljeni parkomati, namenjena pa so tudi bolnikom ali njihovim staršem. Za urgentne prevoze je poskrbljeno.”
V okviru požarne sanacije bolnišnice se niso gradila dodatna parkirišča, ampak so se obstoječa parkirišča le prestavila. “Parkirna mesta zaposlenim in zunanjim sodelavcem so zagotovljena v minimalnem številu, tako da tudi na tej strani ni zadovoljstva in vsi skupaj si želimo več parkirnih mest.”
Marina Barovič
Parkirišča niso problem samo Splošne bolnišnice Trbovlje, pravi Barovičeva, ampak je to vsesplošni problem v vseh občinah in v vseh zdravstvenih zavodih.
Edino rešitev vidi izgradnji parkirne hiše ob bolnišnici. A kdo jo bo financiral? Ustanovitelj bolnišnice ne more zagotavljati niti sredstev za redno dejavnost. “Če želimo zagotoviti višji standard bolnikom Zasavja tudi tako, da imajo vedno na razpolago prosto parkirno mesto, potem bi morali vsi skupaj razmišljati v smeri, da zagotovimo sredstva sami v Zasavju iz sredstev proračunov občin, prispevkov občanov ali pa v obliki javno zasebnega partnerstva,” meni Barovičeva.
Na voljo so subvencije Eko sklada socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva na degradiranih območjih z novimi, okolju prijaznejšimi kurilnimi napravami na lesno biomaso.
Po novem so do teh spodbud upravičeni tudi prejemniki varstvenega dodatka in tisti
prejemniki redne denarne socialne pomoči, ki so najemniki občinskih stanovanj.
Strošek zamenjave starih kurilnih naprav bo Eko sklad pokril v celoti. Zaradi pomislekov, da občani dobijo povrnjen denar šele po izvedeni zamenjavi, česar si mnogi ne morejo privoščiti, na Eko skladu ponujajo možnost, da se subvencija nakaže neposredno na bančni račun izvajalca, tako da prejemnikom spodbude ni potrebno založiti sredstev za izvedbo naložbe.
Za nasvet o zamenjavi peči se lahko občani obrnejo na Ensvet, kjer jim energetski svetovalci pomagajo izpolniti vlogo za subvencijo. V Trbovljah deluje Ensvet na naslovu Gimnazijska cesta 22 a, svetujejo po prehodnem dogovoru, v torek od 17. do 18. ure. Naročanje je možno po telefonu 03 56 34 800.
Višina posamezne nepovratne finančne spodbude ostaja enaka, in sicer do 100 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot:
– 8.000 evrov za malo kurilno napravo na lesno biomaso, in sicer na polena, sekance in
kombinirano kurjavo, ki ni enosobna kurilna naprava, osnovna peč ali odprti kamin;
– 6.000 evrov za malo kurilno napravo na lesno biomaso, in sicer na pelete, ki ni enosobna kurilna naprava, osnovna peč ali odprti kamin;
– 4.000 evrov za peletno peč z vodnim toplotnim prenosnikom (kamin) in
– 2.000 evrov za enosobno kurilno napravo.
O medvedu, ki je nedolgo nazaj lomastil po Praprečah in se lotil telička, ni ne duha ne sluha, zatrjujejo lovci.
Urban Berger
Zagorski lovci so se namreč pred dnevi lotili iskanja sledi medveda, a jih po besedah Edvarda Čopa, starešine Lovske družine Zagorje niso našli: “Občan nas je obvestil o najdenih iztrebkih na Ruardiju, a se je izkazalo, da so pasji.”
Medveda ni niti na trboveljskem območju. “Nazadnje smo ga sledili dober mesec nazaj,” pravi Urban Berger, starešina Lovske družine Trbovlje.
Tomaž Trotovšek
Tudi na Dobovcu ni nič drugače. “Sicer je desni breg Save in tako tudi Dobovec območje prisotnosti medveda, a tu ne sledimo nobenega medveda,” je pojasnil Tomaž Trotovšek, starešina Lovske družine Dobovec: “Zadnjih nekaj let imamo odločbo za odstrel, če bi bili v stiku z medvedom. A zadnji medved je pri nas padel okoli leta 1980, v Radečah pa pred dvema letoma. Medved ne povzroča škode, niti konfliktov. Bil pa je pred časom opažen na Podkumu.”
Prisotnost dveh medvedov, ki se gibljeta na območju Krajevne skupnosti Marno, na deponiji Unično, Rečici, Šmohorju, na področju Kala in Mrzlice pa so zaznali hrastniški lovci.
“Na območju Lovske družine Hrastnik sta redno dva mlada medveda, stara kakšno leto in pol, ki ju je mama odstavila. Težka sta okoli 80, 90 kilogramov. Do zdaj sta poškodovala tri krmišča za divje prašiče, kar pa ni nič čudnega, gleda na to, da smo jima iz gozda pobrali vse borovnice, gobe in kostanj. Nista imela kaj jesti. Ljudje so v gozd hodili nabirat s policijskimi piščalkami in ju preganjali,” razlaga Andrej Kovač starešina Lovske družine Dol pri Hrastniku in revirni gozdar in dodaja, da težav z njima nimajo.
Rudnik Sitarjevec, eden najstarejših rudnikov na Slovenskem, se v turistične namene slavnostno odpira v nedeljo, 3. decembra, ob 15. uri.
Slovesnost se bo odvijala na platoju pred rudnikom, na Sitarjevški cesti v Litiji. Ob odprtju občina Litija pripravlja nepozabno doživetje rudnika v srcu Slovenije.
V uradnem prireditvenem delu bosta navzoče pozdravila župan občine Litija Franci Rokavec in zadnji direktor rudnika Sitarjevec Ivan Kramžar. Osrednja govornica bo znanstvena svetnica Geološkega zavoda Slovenije dr. Tea Kolar-Jurkovšek.
Kratkemu kulturnemu programu bo sledil organiziran ogled izvoznega rova ter zaključek z druženjem ob stojnicah z lokalno ponudbo in toplih ognjiščih.
Litijski rudnik Sitarjevec sodi med večja rudna nahajališča v Sloveniji, Litija pa je najverjetneje najstarejše slovensko rudarsko mesto. Rudnik skriva edinstvene limonitne kapniške strukture, kot so stalaktiti, stalagmiti, kapniške zavese in cevkasti stalaktiti. Strokovnjaki priznavajo, da sodi med najbogatejše opuščene rudnike v Evropi. Kapniki so med najhitreje rastočimi tudi v svetovnem merilu. V rudniku najdemo več kot 60 vrst različnih mineralov. Najbolj sloveči so kristali cinabarita in cerusita, ki potrjujejo naravno dediščino Sitarjevca državnega pomena.
V litijskem rudniku Sitarjevec so kopali predvsem svinčevo, cinkovo, bakrovo, živosrebrno, baritno in železovo rudo. Leta 1886 so v litijski talilnici iz sitarjevške rude prvič pridobili tudi srebro. V državni kovnici na Dunaju so to leto v ta namen izdelali znamenite spominske srebrnike, »litijske tolarje«. Zaradi skromnih rudnih zalog, zastarele tehnologije in silikoznih obolenj rudarjev je rudnik v letu 1965 prenehal obratovati.
Hrastniški kajakaš Peter Kauzer se je prebil med ‘top’ tri finaliste in se poteguje za svetovno veslaško nagrado “Zlato veslo”.
Petru se je z javnim glasovanjem ter glasovi strokovne komisije v kategoriji športniki uspelo uvrstiti med tri finaliste za veslaški ‘oskar’. Med finalisti v tej kategoriji sta še športnika Hank McGregor iz Južne Afrike in Tom Liebscher iz Nemčije. Zmagovalcem bodo nagrade podelili 24. februarja 2018 na Danskem.
