Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo sporoča, da so v četrtek, 6. julija 2017, ob 18.58 seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 2,8 v bližini Litije, 32 km vzhodno od Ljubljane.
Po prvih podatkih so potres čutili predvsem prebivalci Zasavja. Ocenjujejo, da intenziteta (učinki) potresa ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS-98).
Motokros proga na Ojstrem je bila, s soglasjem takratnega vodstva trboveljske občine, postavljena že pred desetletjem. Dandanes so opozorila občanov glede hrupa postala tako pogosta, da so svetniki o zadevi razpravljali na zadnji občinski seji.
Ker je bilo o progi in o tem, ali sploh sodi na območje Ojstra, že govora v občinskem svetu, pojavile pa so se tudi anonimne pritožbe občanov, je želela županja Jasna Gabrič pridobiti stališče občinskega sveta glede umestitve proge v prostor.
Svetniki so o progi razpravljali na zadnji občinski seji
Sklep, ki so ga pripravili na občini, podpira umestitev proge v prostor, a pod pogojem, da se opravijo potrebne meritve hrupa in izvedejo omilitveni ukrepi.
V Občinskem prostorskem načrtu občine Trbovlje iz leta 2015 je bil na območju, kjer se danes nahaja motokros proga, predviden poligon varne vožnje. Z vse večjo obljudenostjo območja od Ojstrega do Lakonce so na občini prejemali vse več odzivov, tako pozitivnih, kot tudi negativnih gledr uporabo motokros proge, pojasnjujejo na občini.
Zaradi hrupa so se pritožili tudi prebivalci Kleka, kar pomeni, da problem niso le bližnji stanovanjski objekti.
Na občini pravijo, da klub vseskozi korektno sodeluje z lastniki sosednjih športnih objektov, držali so se dogovorov z vodstvom Občine Trbovlje, pozimi so npr. na progi vzpostavili sankališče.
Na občini so se odločili, da bodo določila v OPN prilagodili novim dejstvom. Progo je potrebno najprej legalizirati in pridobiti vse potrebne dokumente, česar se zavedajo tudi njeni lastniki in uporabniki. Klub naj bi že začel iskati predračune za izdelavo potrebne dokumentacije.
Aktiv kmečkih žena in deklet Trbovlje pripravlja tekmovanje v žetvi pšenice na star način, s srpi. Prijave so že odprte.
Tekmovanje bo v soboto, 22. julija na Ekološki kmetiji Marjana Lamperte v Trbovljah. Trboveljske kmečke gospe upajo na lepo vreme, če bi jim dež kakšno zagodel pa bodo tekmovanje prestavili na ponedeljek 24. julija.
Pustite roso na poljih,
domov prinesite samo žito s svetlobo,
da bo kruh vaša duhovna hrana postala.
Zbor tekmovalcev in obiskovalcev bo do 8. ure pri cerkvi na Katarini v Čečah, nato bodo Trboveljčanke udeležence popeljale naprej.
“K sodelovanju v tekmovanju vabimo društva kmečkih žena iz sosednjih občin” pravi predsednica društva Ani Zakonjšek in dodaja, da je obvezna uniforma. Torej oblačila, kot so jih imele včasih žanjice. Ekipa šteje 3 članice, ki so, kot že rečeno, primerno oblečene in opremljene s svojimi srpi in brusi.
V Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje so že četrto leto zapored uspešno zaključili z izvedbo mednarodnega programa Junior Achievement Company programme® – Moje podjetje.
V letošnjem šolskem letu so dijaki 4. letnika ekonomske šole pri Zavodu za spodbujanje podjetnosti mladih registrirali dve dijaški podjetji – OrganiCare in OAKEY. Dejavnost podjetja OrganiCare je bila proizvodnja in prodaja domačih kozmetičnih izdelkov, izdelanih iz povsem naravnih sestavin – zobne paste iz kokosovega olja, sode bikarbone, eteričnega olja in stevie ter mazil za ustnice iz čebeljega voska, ognjičevega macerata in ricinusovega olja. Podjetje OAKEY pa je izdelovalo elegantna lesena stojala za mobilne naprave v dveh velikostih in oblikah – namizna stojala za tablice in telefone ter manjše obeske za ključe z enako funkcijo.
Dijaki so pri razvoju ideje sodelovali s podjetniki in z drugimi strokovnjaki iz lokalnega okolja, ki so jim pomagali s svojimi znanji in z izkušnjami. Tako sta jim bila pri proizvodnji v največjo pomoč Tjaša Flere Pušnik iz Lekarne Pušnik Trbovlje in Boštjan Pečnik iz mizarstva 5. element. Poleg inovativnih izdelkov pa so dijaki ustvarjali tudi na področjih izdelave promocijskega gradiva, celostne podobe prodajne stojnice in poslovnega komuniciranja. Pri slednjem so sodelovali z novinarjem Romanom Rozino, direktorjem Katapulta – Jernejem Pangeršičem in z Andrejem Udučem iz Delavskega doma Trbovlje. Svoje produkte so, poleg prodaje na šolskih hodnikih, predstavili tudi na javnih dogodkih po Zasavju – na Sejmu povezovanja in priložnosti, ki ga je v Zagorju organizirala Zadruga VEZ, na Rudarskem maratonu v izvedbi Zavoda Savus, na podjetniškem Meetupu v podjetju Katapult in na nacionalni otvoritvi tedna vseživljenjskega učenja, ki ga je v Delavskem domu Trbovlje organizirala Zasavska ljudska univerza. Nad njihovimi podjetniškimi poizkusi pa je bil navdušen celo predsednik državnega zbora Milan Brglez, ko so sem mu predstavili ob njegovem obisku v šoli.
Za realizacijo svojih poslovnih idej so začetni kapital zbrali z izdajanjem delnic. Med izvajanjem poslovnega procesa so nato ves čas sprejemali različne poslovne odločitve, ki so jih ob zaključku poslovanja ovrednotili v zaključnem poročilu in dokazali s poslovnim izidom. Izkazalo se je, da so bile njihove ideje in odločitve prave, saj sta obe podjetji realizirali dobiček. Nekaj zaslužka je kot nagrada za kreativnost, drznost, trud in vztrajnost ostalo v žepih dijakov, nekaj pa so ga dobili tudi delničarji. Ker pa je pomembno, da se v podjetništvu zavedamo tudi družbene odgovornosti, so dijaki del zaslužka namenili za humanitarni namen in ga podarili organizaciji Newer give up ter njihovemu projektu 10 krogov za 10 nasmehov, ki so ga maja izvedli tudi v Trbovljah
5. maja 2017 se je 35 ekip iz različni srednješolskih programov Slovenije pomerilo na sejmu dijaških podjetij v Ljubljani, strokovna komisija pa je na podlagi širokega nabora kriterijev izbrala najboljše. S svojim končnim poročilom o poslovanju je podjetje OAKEY osvojilo 2. mesto in prejelo srebrno priznanje.
V GESŠ Trbovlje so ponosni, da so dijaška podjetja v Zasavju vsako leto bolj prepoznavna, izdelki vsako leto inovativnejši, dijaki pa podjetnejši pri uresničevanju svojih idej. Prepričani smo, da je na ta način tudi že v srednji šoli mogoče začeti pisati uspešne podjetniške zgodbe. Nekaj jih je že na vidiku.
Po tem, ko so člani sveta zavoda zdravstvenega doma Radeče, sredi junija odločili, da direktorica Ingrid Kus Sotošek, kljub ugotovljenim nepravilnostim, ostane na svojem položaju, se je konec preteklega tedna zgodil nov preobrat.
V petek je svet zavoda prejel odstopno izjavo Kus Sotoškove, v kateri je zapisala, da nemudoma odstopa s položaja direktorice, ni pa navedla razlogov za odstop, pojasnjuje Sonja Mušinovič, predsednica sveta zavoda.
Kus Sotoškova je polovico delovnega časa opravljala delo direktorice, polovico delovnega časa pa delo zdravnice. Po novem bo opravljala le še delo zdravnice.
Včeraj je potekala izredna seja sveta zavoda, na kateri so člani podprli sklep, da se direktorico razreši s položaja, sedaj pa čakajo še na soglasje ustanovitelja, pove Mušinovičeva. O soglasju bodo občinski svetniki najverjetneje odločali že v petek na občinski seji.
Ingrid Kus Sotošek
V prihodnjem tednu je že sklicana ponovna seja sveta zavoda, na kateri bodo, v primeru pridobitve soglasja ustanovitelja, izdali sklep o razrešitvi Kus Sotoškove ter imenovali vršilca dolžnosti direktorja, ki bo funkcijo prevzel že v naslednjem tednu. Bo pa v prihodnosti objavljen razpis za novega direktorja, a zaradi letnih dopustov in trenutne situacije, bodo najprej imenovali v.d. direktorja, pojasnjuje predsednica sveta zavoda.
Ustrahovanje, šikaniranje … Kaj se dogaja v zdravstveni ustanovi?
“Začele so se poletne počitnice, na igrišču na Dolu pa manjka gol. Takšne stvari se na Dolu ne dogajajo prvič,” nas opozori bralec.
Da je dolsko igrišče res ostalo brez gola nam potrdi Tina Moljk, direktorica Kulturno rekreacijskega centra Hrastnik, ki upravlja z igriščem. “Goli so na popravilu in bodo do petka zmontirani na igrišču ter urejeni tako, da bodo vsem na voljo za uporabo,” zagotavlja Moljkova.
Tina Moljk
Na Dolu imajo precejšnje težave z vandalizmom, veliko večje kot v Hrastniku, pove direktorica. V tem se tudi skriva razlog, da so naprave na zunanjem igrišču velikokrat na popravilu. “Vsekakor pa stalno spremljamo stanje vseh naprav na vseh naših objektih in zunanjih površinah ter se trudimo, da so primerne za uporabo,” še dodaja Moljkova.
