18. 07. 2016

Marjan Hvala je Trboveljčan, ki se je rodil v glasbeni družini, zato ni nič presenetljivega, da je prvo skupino ustanovil že v osnovni šoli. 

Nekoliko starejša generacija vas pozna po skupini Mladi upi, ki ste jo ustanovili že pri rosnih 10 letih.

Skupina Mladi upi je nastala v začetku 80 tih let. V njej smo bili sami osnovnošolci iz Trbovelj. Najprej smo pričeli z nastopanjem v svojem mestu, nato pa kmalu ni bilo vasi, kjer se ne bi pojavili…Skladbo Naš ata je za nas napisal Oto Pestner, besedilo pa je prispeval Jože Andrej Čibej iz Trbovelj. Z njo smo zmagali na Veseli jeseni, Naš ata pa je postal velik hit v Sloveniji, pa tudi preko naših meja ga je bilo možno slišati.

“Res smo bili zvezdniki tistega časa. Bilo je lepo obdobje, drugačno kot danes. Danes je zvezdniku težje kot takrat, saj je internet naredil svoje, pa tudi sama družba se je močno spremenila.”

Nekoliko mlajša generacija vas pozna zaradi glasbenega festivala Korajža velja.

Festival Korajža velja je bil ideja mojega očeta Bogota, ki je bil tudi mentor Mladim upom.
Nastal je kot ideja, da bi poleg Mladih upov prepevali tudi sošolci. Tako je prva Korajža velja potekala ob živi spremljavi Mladih upov. Kasneje se je festival razvil in pustil velik pečat na slovenski zabavnoglasbeni sceni. Ogromno danes uveljavljenih glasbenikov je svoje prve korake naredilo prav na odru Korajže velja.

Že od leta 1993 imate Studio H. S čim natančneje se ukvarjate? 

Studio H je bil predvsem namenjen mladim talentom, ki so se preizkušali na Korajži velja. Seveda pa je na voljo tudi ostalim, ki si zaželijo profesionalnih glasbenih posnetkov.
V zadnjem času res veliko potujem, za kar je zaslužno moje delo. Delam kot ‘product specialist’ in demonstrator za Yamaho, Steinberg, hkrati pa zaradi zmage na EMI tudi veliko nastopam in gostujem v tujini.

Ste pisec številnih skladb, katere bi izpostavili? Za koga pišete?

V svoji karieri sem napisal že veliko skladb. Lahko izpostavim svoje festivalske skladbe iz Slovenske popevke: Večer za dva (Ana Dežman), Preproste stvari (Aleksandra Cavnik), Zadnji ples (Manuela Brečko), na Melodijah morja in sonca: Kam plujem (Bogdan Barovič), Bežen pogled (Aleksandra Cavnik), skladba za Orleke Nohšiht, nenazadnje zmaga na EMI 2016 Blue and red, ter ogromno drugih …

Vaša skladba je zmagala na Emi, se uvrstila na Evrovizijo. 

Skladba Blue and red je bila namenjena za album, ki je v nastajanju. Kasneje smo se odločili, da jo pošljemo na razpis EMA. Verjeli smo vanjo od začetka in čutili, da smo ustvarili dobro pesem. Zmaga je prinesla veselje, hkrati pa tudi veliko obveznosti in trdega dela, ki smo se ga lotili takoj po EMI.

Ste razočarani, ker se ni uvrstila v finalni večer? Kako ste doživeli Evrovizijo iz zakulisja?

Razočaranja, da se ni uvrstila v finale ni in ga tudi ne more biti. Vemo, da smo postorili vse kot je treba, da je Manuella napravila super nastop. Tudi odzivi tujih strokovnjakov so pozitivni. Spoznali smo, da je za finale potrebno precej več kot le dobra pesem in nastop. Tudi dejstvo, da prihajamo iz majhne države in smo tržno nezanimivi je še kako pomembno. Evrovizijska izkušnja je neprecenljiva in jo privoščim vsakemu profesionalnemu glasbeniku, pa tudi vsem ostalim. V ospredju je predvsem glasba in pozitivno druženje, ki bi moralo biti prisotno tudi v vsakdanjem življenju. Dobili smo tudi ogromno poznanstev.

Kakšno glasbo radi poslušate?

Poslušam vso dobro glasbo, nimam omejitve žanrov. Zadnje čase mi je bliže pop-country žanr, ker je ostal pristen. Bendi se vedno igrajo v živo, tudi snema se večinoma tako in ta energija me prepriča. Malo manj me navdušuje elektronska glasba, ki je bolj sestavljanje idej (samplov) v celoto, čeprav se tudi tu najdejo kvalitetne izjeme.

Kako polnite ‘baterije’?

Poleg glasbe imam rad šport. Obožujem kolesarjenje, uživam v igranju košarke z otroki, pomirjajo me sprehodi v naravi, rad imam morje in gore. Da bi se sicer ukvarjal s čim drugim kot z glasbo, pa si ne predstavljam.