Zagorjanka Jelena Jerin, podjetnica in humanitarka, ki daje veliko poudarek na varstvo okolja. Svoje podjetje je ustanovila, ker jo je dnevna služba utesnjevala, izkoristila pa je tudi svoje novinarsko znanje. Sicer pa, kot sama pravi, z veseljem sama zamenja žarnico in privije kak vijak.
Kako to, da ste se odločili za samostojnost?
“Seveda pa je podjetništvo precej povezano tudi s karakterjem človeka, znanjem in pozitivno naravnanostjo, ali če hočete trmo.”
Lahko bi rekli, da je šlo za splet okoliščin, morda pa je bil samo čas enostavno pravi. Že kar nekaj časa sem razmišljala o samostojni poti, saj sem se v službi počutila nekako ujeto, delo je postalo preveč rutinirano. Nekaterih svojih zamisli preprosto nisem mogla realizirati na način kot sem si ga zamislila. Moj dan vedno spremlja preveč idej in nikakor si ne želim delati v nekem zaprtem sistemu, ki omejuje tvojo ustvarjalnost in kjer težko prepoznaš dodatne izzive in možnosti realizacije.
S čim se torej ukvarjate?
Morda bi manj časa porabili, če me povprašate s čim se ne ukvarjam. (smeh) Dan je enostavno prekratek, da bi lahko počela vse, kar me veseli.
Revija Bogastvo zdravja je projekt številka ena, ki nosi delno odgovornost moje samostojne podjetniške poti. Revija izhaja že šesto leto in nastaja pod prsti krasnih in izkušenih sodelavk.
Ogromno časa mi vzame tudi delo v društvu Tandem Zagorje, saj je za pripravo delavnic, predavanj in pa seveda izjemnega obsega projekta Jaz, Ti, Mi za Slovenijo potrebno precej iznajdljivosti, energije in volje.
Nikakor ne smem mimo novega projekta za najmlajše – poučne zgodbice o Benku Plastenku, ki je spremljala letošnjo ozaveščevalno – humanitarno akcijo Jaz, Ti, Mi za Slovenijo. Ravno v teh dneh nastajajo prve ilustracije simpatične zgodbice, ki bo kmalu ugledala luč sveta tudi v tiskani obliki.
“Sama rada uporabim prispodobo, da bi bilo bolje, ko bi se šli nekateri »politiki« igrat v peskovnik in tam kazat mišice, kdo je močnejši.”
Aktivni ste tudi v politiki, zakaj?
Žal ima beseda politika zaradi različnih razlogov zadnje čase precej negativen prizvok. Sama rada uporabim prispodobo, da bi bilo bolje, ko bi se šli nekateri »politiki« igrat v peskovnik in tam kazat mišice, kdo je močnejši. Včasih, ko jih gledam, se sprašujem, kateri otroški vrtec bi bil najprimernejši zanje.
Odločitev, da vstopim v politiko, je bila želja, da bi se v naši družbi morda nekaj spremenilo. Da s svojim delovanjem morda premaknem zrno peska, ki bo mojim otrokom omogočilo boljše življenje. Da bodo mladi imeli več priložnosti doma. Zavedati se moramo, da so mladi naša prihodnost in da so najbolj ranljiva skupina ob vstopu v samostojnost.
Društvo Tandem Zagorje – zakaj?
Že od otroških let, ko sem kot majhna deklica s svojim dedijem hodila po okoliških hribih, me spremlja pozitiven odnos do narave, živali in tudi ljudi. Nikakor se ne morem sprijazniti, da je še toliko ljudem vseeno, kaj se dogaja okrog njih. Da jim je vseeno, v kakšnem okolju živimo, da jim je vseeno, kakšen zrak dihamo mi in naši otroci. In mnogi od naših sokrajanov se še vedno ne zavedajo, da plastenke sodijo v posebne zabojnike in ne v peč, da iverke niso primerne za kurjenje in ogrevanje sanitarne vode in še bi lahko naštevala.
Kaj je pomembno v življenju?
Morda bo moj odgovor zvenel klišejsko, pa vendar velja v naštetem vrstnem redu.
Družina, ki ti vedno stoji ob strani in te spodbuja. Prijatelji in sodelavci, ki jim zaupaš in pozitiven pogled na svet.
“Opažam pa, da se podjetništvo v Zasavju prebuja in marsikdo je pripravljen zavihati rokave in obuti podjetniške čevlje.”
Kaj je največja težava v Zasavju in kaj največji plus?
Žal opažam, da celotnega Zasavja ne znamo dobro umestiti na zemljevid pomembnih poslovnih in ogleda vrednih turističnih destinacij. Manjka nam neke dolgoročne strategije, občutek imam, kot da begamo iz enega področja na drugega. Projekti, ki se jih lotevamo, so sicer zanimivi, ne znamo pa jih povezati v celoto, v ponudbo, ki bo pritegnila turiste, podjetnike ali samo mimoidoče obiskovalce v našo dolino.
V Zasavju so uspešna podjetja, srednješolci na tekmovanjih dobivajo številna mednarodna priznanja, imamo potencial, ki ga s pravilno strategijo lahko izkoristimo in nadomestimo izgubljena delovna mesta oziroma ustvarimo nova sodobna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.
Direktor Komunale Zagorje, Sandi Grčar.
Na zadnji seji je svetnica Desusa Anica Ule Maček opozorila tudi na dotrajane poti na pokopališču, ki so pogosto zaradi same lege tudi nevarne. Da so veliko tega že popravili, odgovarja direktor Komunale in letos na novo prepleskali mrliške vežice: »Poti se urejajo sproti, kolikor lahko in upam, da bo vsaj tako dobro še naprej kot je bilo do sedaj«.
Tekma Rudarja z Ajdoviščino.