1. julij do 31. avgust
RTH, RUDNIK TRBOVLJE – HRASTNIK d.o.o.,
Trg revolucije 12, 1420 Trbovlje,
Objavlja javna zbiranja ponudb za nakup rudarske opreme, delavniških strojev in naprav, rabljene računalniške in fitnes opreme, odpadnega in uporabnega materiala, materiala iz skladišča in nepremičnin.
Vse informacije glede objav javnih prodaj, s pogoji za udeležbo in pogoji prodaje v postopku zbiranja ponudb so objavljene na spletni strani RTH, Rudnik Trbovlje- Hrastnik, d.o.o. www.rth.si; javne objave-prodaja.
Prispevek je oglasno sporočilo.
Tisti, ki se vsakodnevno vozijo skozi Zasavje so v zadnjem času pogosto opazili policijsko kontrolo v Hrastniku. Po ulici se govori, da hrastniški policisti le še kazni pišejo. Je to res, ali gre za govorice jeznih prekrškarjev?
Na ljubljanski policijski upravi smo prosili za statistiko iz preteklega leta za vse tri zasavske občine in naredili primerjavo. Odkrili smo izstopajoče številke.
Najprej pojasnimo, da ima najmanj prebivalcev občina Hrastnik, dobrih 9000, medtem ko sosednji občini štejeta okoli 17.000 občanov vsaka. Glede na to, da se veliko Zasavcev vozi v službo v Ljubljano, je najbolj prometno Zagorje, nato Trbovlje in najmanj Hrastnik. Je pa res, da so to le domneve in to tudi ne pomeni, da je najmanj kazni napisanih s strani policistov ravno v Hrastniku. Pravzaprav je stanje ravno nasprotno.
V Hrastniku daleč največ izdanih plačilnih nalogov
V lanskem letu so policisti PP Hrastnik zaznali 2.246 vseh kršitev cestno prometnih predpisov, od tega so izdali 1.762 plačilnih nalogov in le 364 opozoril (ostalo so obdolžilni predlogi na sodišča in odločbe prekrškovnega organa).
Trboveljski policisti se poslužujejo opozoril
V sosednji občini, kjer imajo skoraj enkrat več prebivalcev, je stanje drugačno. V Trbovljah so imeli 2.281 vseh kršitev, torej nekaj več kot v Hrastniku, plačilnih nalogov pa bistveno manj 1.298. Se pa očitno trboveljski policisti ne zatekajo le k kaznovanju, temveč uporabljajo tudi možnost izdaje opozoril, teh so izdali enkrat več kot pri sosedih.
Najmanj kršitev so zaznali v Zagorju, le 1.155, napisali 754 plačilnih nalogov in izrekli skoraj toliko opozoril kot v Hrastniku (338).
Koliko vozil so ustavili v katerem mestu in ne izdali ne opozorila ne kazni žal podatka ni, saj statistike v policiji na takšen način ne beležijo, je pojasnila Nataša Pučko iz PU Ljubljana.
Včeraj, nekaj po 18. uri je bila PU Ljubljana obveščena o najdbi trupla na desnem bregu Save pred Litijo.
Okoli 18.30 ure so ob prisotnosti policije gasilci PGD Litija iz reke Save ob Ponoviški cesti v Litiji potegnili truplo utopljene osebe, poroča Regijski center.
Policisti so pojasnili, da je bilo po dosedaj zbranih informacijah identificirano žensko truplo. Pri prvem pregledu trupla niso bili ugotovljeni znaki nasilne smrti. Odrejena je bila sanitarna
obdukcija v smislu ugotavljanja vzroka smrti in identifikacije trupla, ki bo opravljena v prihodnjih dneh. O ugotovitvah bo obveščeno pristojno državno tožilstvo.
Včeraj so trboveljski policisti obravnavali dve kaznivi dejanji tatvine, eno v dnevnem in eno v nočnem času ter še dva nočni dejanji, ko je storilec poškodoval tujo stvar. Zabeležili so še kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ter prometno nesrečo s pobegom.
V Hrastniku in Zagorju so včeraj obravnavali prometni nesreči, v Hrastniku tudi kršitev javnega reda in miru, v Zagorju pa kaznivo dejanje zatajitve, ko je na tržnici v Zagorju občan pustil denarnico.
Vse tri zasavske knjižnice so od danes naprej odprte po poletnem delovnem času. Poletni delovni čas bo veljal vse do 31. avgusta. Vse tri urnike lahko najdete spodaj:
Knjižnica Zagorje
POLETNI URNIK ODPRTOSTI
ENOTA ZAGORJE:
ponedeljek, sreda: 10.30 – 18.30
torek, četrtek, petek: 8.00 – 15.00
ENOTA KISOVEC:
torek: 15.30 – 18.30
ENOTA IZLAKE:
četrtek: 15.30 – 18.30
Knjižnica Trbovlje
POLETNI ODPIRALNI ČAS
KNJIŽNICA
Pon, tor: 12.00 – 19.00
Sre, čet, pet: 8.00 – 14.00
DOM SVOBODE
Pon,tor: 12.00 – 19.00
Sre, čet, pet: 8.00 – 11.00
Knjižnica Hrastnik
POLETNI OBRATOVALNI ČAS
Pon, tor: 13.00 – 19.00
Sre, čet: 8.00 – 14.00
Petek: 11.00 – 17.00
Po tretjem neuspelem razpisu za direktorja CSD Trbovlje je vršilka dolžnosti Nataša Pavlovič, ki je poleg rednega dela opravljala še to funkcijo, zaradi napora s 1. julijem odstopila.
Na trboveljskem centru so se znašli v neugodnem položaju, ko so morali na vrat na nos določiti novega vršilca dolžnosti direktorja, saj je Pavlovičeva obupala nad ponavljajočimi razpisi in prosila za razrešitev. Kot je povedala za naš portal, bi si sama, tako kot večina zaposlenih na CSD želela na mestu direktorja Roka Zupanca.
Spremembe tudi v svetu zavoda
Svet zavoda je po odstopu Barbare Žgajner iz mesta članice sveta zavoda s strani občine, najbolj odmevne kandidatke za mesto direktorja CSD, sprejel novo članica. Na zadnji občinski seji so na to mesto sprejeli Leano Tomič iz županjine Liste za naše Trbovlje. Tomičeva ne razume, zakaj ni bil potrjen kandidat, ki je imel vse kompetence, ki dobro pozna problematiko ranljivega socialnega okolja, je imel konkreten program, je mlad in perspektiven in prihaja iz lokalnega okolja, opiše svojega favorita, sklepamo, da gre za Zupanca.
Postopki imenovanja ponavadi gladko, Trbovlje izjema
Za pojasnila smo se obrnili tudi na Aleksandro Ocvirk, ki svetu zavoda predseduje, in izvedeli, da so na mesto v.d. direktorja z današnjim dnem imenovali Roka Zupanca. Tako CSD ni deloval brez vodstva, kot so nekateri namigovali, pojasnjuje Ocvirkova in na vprašanje, ali se ji zdi neodgovorno, da tudi po tretjem razpisu niso izbrali kandidata odgovarja: »CSD Trbovlje ni osamljen primer večkratne ponovitve razpisa za prosto delovno mesto direktorja, vsekakor pa je v dobrobit vseh deležnikov, da CSD Trbovlje dobi čim prej direktorja/ico.« Na ministrstvu pravijo malo drugače: »Postopki imenovanja direktorjev v socialno varstvenih zavodih večinoma tečejo gladko, se pa zgodi, da je potrebno razpise zaradi različnih razlogov tudi ponoviti.« Ministrica Anja Kopač Mrak komentarjev glede razpisa ne daje, svet zavoda je organ, ki vodi postopek imenovanja direktorja, se izogne vprašanju.
V dosedanjih razpisih svetu zavoda ni ustrezal nihče, razen Žgajnerjeva, ki naj bi edina imela dovolj dobro vizijo delovanja trboveljskega CSD-ja, smo takrat izvedeli, čeprav mora ta tako ali tako strogo delovati po aktualni zakonodaji, kot vsi centri v državi. Žal od Ocvirkove nismo uspeli izvedeti, kaj je v viziji nekdanje poslanke tako izstopalo, da je bila do sedaj edina izglasovana kandidatka.
Gabričeva: »Verjamem, da obstajajo dobri kandidati in ne razumem, zakaj je odločitev o tem tako težka.«
Županja je prepričana, da »v takšnih socialnih razmerah, v kakršnih živimo, je za lokalno skupnost še kako pomembno, da institucija, kot je CSD, ima vodstvo ter da nemoteno deluje.« Obžaluje tudi, da se zadnje leto namesto z delom, ukvarjajo predvsem s tem koga izbrati oziroma koga ne izbrati.