Ponarejanje listin ter poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja očitajo nekdanji blagajničarki Kegljaškega kluba Hrastnik. Protipravno naj bi si na škodo kluba prilastila več kot 26.000 evrov, je v obtožni predlog zapisal subsidiarni tožilec. Župan želi z občinskim denarjem poplačati dolg kluba, ker naj bi bila ogrožena lastnina kluba. Da temu ni tako, na drugi strani pojasnjuje nekdanji predsednik kluba.
Zgodba se je začela s prihodom 'nove' tajnice v hrastniški kegljaški klub
Zaradi odstopa tajnice Kegljaškega kluba Hrastnik je leta 2006 s tajniškimi in blagajniškimi posli na pomoč priskočila, recimo ji Sabina. A kakšna pomoč je bila, se članom kluba ni posvetilo vse do leta 2010, ko so začeli prejemati opomine za neplačane račune, ki jih Sabina, po besedah Marklja, ni uspela prestreči ali skriti. Predsedniku kluba Francu Marklju je, kot pojasnjuje leta 2011 zavrelo in je od tajnice zahteval vso dokumentacijo. Po večmesečni papirni bitki mu je uspelo skupaj zbrati večji del dokumentacije, in tako izvedel za kredite, ki jih sam nikoli ni podpisal, kar je na sodišču potrdil tudi sodni izvedenec. Menda je bil v planu še en kredit, za katerega pa je Markelj izvedel še pred odobritvijo, takrat pa naj bi tajnica, po njegovih besedah za klub poravnala račune v višini 3000 evrov, kar so kegljači izvedeli naknadno iz bančnih izpiskov.
Na dolgu kluba sta do danes ostala kredita za 7.000 in 8.000 evrov ter nekaj limita – skupaj 16.257,14 in skoraj 5.000 evrov obresti. Župan Miran Jerič vztraja pri poplačilu dolga iz proračuna občine, v dobrobit kegljišča.
Franc Markelj je nad pravico že skoraj obupal.
Po pomoč se je Markelj obrnil k odvetniku Blažu Guni iz Zagorja, ki je spisal ovadbo in jo predal kriminalistom. Ti so januarja 2013 na pristojno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zaradi suma kaznivih dejanj – ponarejanja listin in poneverbe neupravičene uporabe tujega premoženja zoper Sabine. A ovadba je, kljub ugotovitvi komisije kluba, ki je sodišču predala podatke o manjkajočem denarju in kljub mnenju sodnega izvedenca dr. Bojana Regvarja, da so podpisi na kreditnih pogodbah zagotovo ponarejeni, zaradi pomanjkanja dokazov za utemeljen sum zoper osumljene, padla v vodo.
Grafolog potrdil, da so sporni Markljevi podpisi ponarejeni
Obdolženka je na sodišču zanikala očitana dejanja in dejala, da se je v klubu poslovalo 'po domače', kar je razvidno tudi iz mnenja izvedenke za ekonomijo Jelene Marinko, ki je ugotovila, da Kegljaški klub Hrastnik ni vodil poslovnih knjig v skladu z davčno računovodskimi predpisi in standardi in, da so vodili črno knjigo ter črni fond, kar je potrdil tudi predsednik kluba in pojasnil, da je šlo za denar od uporabe kegljaških stez za fizične osebe, ki ga porabijo za snažilko, za čistila in malico po tekmah. Izvedenka je podala mnenje preiskovalni sodnici, da zaradi prirejenih poslovnih knjig ni bilo mogoče ugotoviti višine zneskov, ki naj bi si jih protipravno prilastila obdolženka.
Sabina je dejala tudi, da so kegljači del prejetega denarja za nagrade in potne stroške prejeli s podpisom, del pa brez podpisov. Štirje kegljači, priče na sodišču so zatrdili drugače. Da nikoli niso dobili denarja, brez da bi prejem podpisali. Na sodišču se nista ujemali tudi izjavi Sabine, ki je dejala, da je vse kredite podpisal Markelj sam in bančnega uslužbenca recimo mu Boris, ki je potrdil, da je vse dokumente podpisal Markelj, vpričo njega. Sodni izvedenec ju je postavil na laž, saj je ugotovil, da spornih podpisov ni podpisal Markelj in, da so vsi sporni podpisi prišli izpod peresa iste osebe. Zaradi enostavnosti njegovega podpisa, je dodal grafolog dr. Bojan Regvar, ne bo mogoče ugotoviti, kdo jih je napisal.
Pregon zoper obdolženke je sedaj prevzel oškodovanec kot subsidiarni tožilec, preiskovalna sodnica opravo dodatnih preiskovalnih dejanj zavrnila
Izsek poročila sodnega izvedenca za pisave.
Banka je Kegljaškemu klubu odpovedala pogodbo ter vodenje računa z razlogom, da se niso držali pogodbenih obveznosti. Na sklep o izvršbi se je odvetnik Guna pritožil in sodišče jo je najprej razveljavilo, po dopolnitvah banke pa predlagalo mediacijo. Kegljaški klub bi moral takrat predati podatke, kakšen del kredita je šel dejansko za stroške kluba in kolikšen del je bil po njihovem protipravno odvzet. A Markelj teh podatkov ni poslal: Tega nisem mogel, saj je bil ukraden tisti denar, ki je bil namenjen plačilu stroškov, ne pa direktno denar kredita. In ker je bil denar ukraden, stroški niso bili plačani, nastali so dolgovi zaradi neplačanih računov, zato je skrivaj najela kredit in poplačala račune ' obrazloži Markelj in doda 'blagajničarka je dvigovala denar za plačilo stroškov kluba, ki jih nikoli ni plačala, izplačevala je nagrade v manjših zneskih kot jih je prikazovala, jih poedigsirala in razliko spravila v žep.'
Sabino, ki dela v lokalnem podjetju na Dolu pri Hrastniku, smo kontaktirali in dejala je, da je z njimi, torej s klubom, popolnoma opravila, prav tako s sodiščem. Za obtožni predlog subsidiarnega tožilca še ni vedela, kar je povsem mogoče, nam je pojasnil Blaž Guna. Zaradi osebne tragedije pa Sabina ni bila zmožna pojasniti svoje zgodbe in jo bomo, v primeru, da bo pripravljena, objavili naknadno.
Kako je lahko banka odobrila kredit, če oseba pooblaščena za najem kredita sploh ni prišla na banko?
Da bi izvedeli tudi plat bančnega uslužbenca smo se nanj obrnili na družabnem omrežju, vendar se na naše sporočilo do objave prispevka ni odzval. Na NLB nam glede konkretnega primera tudi niso odgovorili, so nam pa pojasnili, da se lahko, kadar je na banki karton deponiranih podpisov, kar so imeli tudi kegljači, na banko dostavi že podpisana kreditna pogodba. Vendar se znova znajdemo v zanki, saj sta na sodišču tako uslužbenec banke kot obdolženka trdila, da je vse kredite podpisal Markelj na banki, kar pa ne gre v račun s poročilom grafologa, da se na pogodbe ni podpisal Markelj. Odvetnik Guna nam je pojasnil, da 'pogodba, ki je ne podpiše pogodbena stranka ni nična, ampak neobstoječa.' O postopkih, ki jih je banka v tem primeru uvedla nismo seznanjeni, saj nam na ta vprašanja na banki niso odgovorili, je pa Guna prepričan, da bi morala banka v takšnem primeru najmanj izvesti revizijo poslovanja. 'Verjamem, da je banka potrebne postopke sprovedla' je še dodal.
Z edigsom popravljena višina zneskov, ki naj bi jih prejeli kegljači.
Nagrade, ki jih kegljači nikoli niso prejeli in tudi ne podpisali prejema.
Zgodba je prišla na dan, ko smo se na raziskovalno pot odpravili na portalu ZON.si po decembrski seji občinskega sveta Hrastnik, kjer je župan obrazložil 25.000 evrov, ki naj bi jih svetniki potrdili v proračunu, namenjenih za poplačilo dolga kegljaškega kluba. Jerič je svetnikom dejal, da bodo kegljači ostali brez kegljišča, saj naj bi ga banka prodala. Na nepremičnino kluba ni vpisana nobena hipoteka zatrjuje Markelj in da bi bilo kegljišče res ogroženo tudi nam ni uspelo izvedeti.
Župan trdi, da se z odgovornostjo vodstva kluba ukvarjajo pristojni organi
Župan je na spletni strani občine objavil zapis 'zapakiran' v novinarski prispevek, v katerem pravi: ''Z odgovornostjo vodstva kegljaškega kluba za nastalo situacijo pa se ukvarjajo pristojni organi od katerih pričakujemo, da bodo korektno opravili svoje delo." Da se z odgovornostjo vodstva društva dejansko kdo ukvarja, po nam znanih podatkih ne drži. Policija je, kot nam je pojasnila Nataša Pučko iz PU Ljubljana že leta 2013 predala primer na tožilstvo in sodeč po sklepu Okrožnega državnega tožilstva, je šlo za ovadbo tajnice in ne vodstva kluba. Poleg tega je tožilstvo kazensko ovadbo ovrglo. Trenutno je postopek zoper tajnice, vložil odvetnik Kegljaškega kluba kot subsidiarni tožilec.
'Župan Miran Jerič je ob tem še enkrat poudaril, da ne gre za nikakršno potuho neodgovornemu delovanju vodstva kluba, saj pričakuje, da bodo po natančni preiskavi vsi vpleteni tudi odgovarjali za svoja dejanja' je še zapisal pisec prispevka na občinski strani. Kakšna preiskava poteka, če sploh, ne vemo.
Župan je na naša vprašanja o klubu dejal, da se s preteklostjo ne želi ukvarjati, naj to storijo pristojni, je pa vseeno javno objavil sporočilo o kegljaškem klubu na spletno stran občine, o dolgu kegljačev pa govoril tudi na lokalnem radiu. Da gre za zaščito premoženja, za katerega ima občina interes da ostane v društveni lasti, nam je dejal.
Bodo za nečiste posle, ki so se dogajali v klubu, plačali občani?
Župan ima o dolgu kluba svojo zgodbo in trdi, da kredita kegljaški klub 'zaradi zmanjšanja prometa v gostinski dejavnosti in zmanjšanja sponzorskih sredstev (RTH) ni mogel vrniti. Skupni znesek dolga znaša cca 17.000 € brez obresti, kegljaški klub pa je upnico zaprosil za odpis pripadajočih obresti.' Da ni šlo za zmanjšanje prometa pravi Markelj, saj so do leta 2011, ko so sporni posli potekali, prejemali še precej več sponzorskih sredstev, kot jih dobijo sedaj, ko poslujejo pozitivno.
Tudi, da je kegljaški klub banko zaprosil za odpis obresti, ne drži ravno, saj se je Markelj, ki je zakoniti zastopnik kluba odločil, da do konca sodnih postopkov ne bo podpisoval ničesar več, tudi zaprosila, v katerem je po njegovem kup netočnih podatkov, ne. 'Menim, da je v trenutnih razmerah klub zmožen na letni ravni prihraniti 2000 do 2500 evrov' je še pojasnil Markelj, ki se ne strinja, da bi z občinskim denarjem plačevali grehe drugih.
