Letošnjo nagrado Tončke Čeč za večletno nadpovprečno uspešno delo ter uveljavitev na kulturnem in umetniškem področju prejme predsednik Zveze kulturnih organizacij Vinko Kovačič.
Vinka Kovačiča je pot v kulturo zanesla po naključju. Lahko bi rekli, da je postavljal stebre kulture v Trbovljah. Vedno se je zavzemal za povezovanje kulturnih društev, kar mu je vsa ta leta tudi dobro uspevalo. Rad poudari, da se morajo ljudje med seboj spoštovati in povezovati.
Kako vas je pot zanesla v kulturo?
Ko so gradili Delavski dom, so potrebovali ljudi, ki bi lahko tudi kasneje sodelovali. Jaz sem bil po poklicu elektrikar in sem skupaj z ostalimi delal inštalacijo. Ko smo dela zaključili, smo prišli do tega, da rabimo tudi električarja, ki bi delal v Delavskem domu. Na dan otvoritve so me poklicali in mi ponudili delo. Prišel je nekdo, ki me je podučil, kako se dela v gledališču. Takoj sem poprijel za delo in nekaj let delal kot elektrikar, delal pa sem tudi na sceni.
Kmalu zatem ste postali predsednik Gledališča Svoboda center?
V tistem času so želeli razbiti gledališko dejavnost, saj je zmanjkalo kadra, ki bi bil sposoben voditi gledališče. Ponudili so mi mesto predsednika, na kar sem takoj pristal. Funkcijo sem opravljal nekaj let, nato pa me je pot zanesla v sindikat. Najprej v občinskega, nato pa še v republiškega. Vendar, kljub temu, da sem delal v Ljubljani, nisem pozabil na gledališče. Tudi tam se navezoval stike in iskal ljudi. Vsa prizadevanja so pripeljala do tega, da smo imeli v tistem času v trboveljskem gledališču kar dva profesionalca. A ker je bilo vse skupaj predrago, sem funkcijo predsednika, ko sem se vrnil v Trbovlje, spet prevzel jaz. Vendar ne v celoti. Takrat se je že formirala Zveza kulturnih organizacij, današnja Zveza kulturnih društev, ki je povezovala društva, gledališče pa je bilo zase. Leta 1972 sem tako prevzel funkcijo zveze kulturnih organizacij, in na tem položaju sem še danes.
Lahko bi torej rekli, da ste eden glavnih, ki je v Trbovljah kulturo postavil na noge.
Delo s kulturo je specifično. Mi smo gradili na tem, da smo mobilizirali pretežno mladino in ji dali možnost, da izvaja svojo kulturno dejavnost, ki je bila usmerjena. Imeli smo vokalne skupine, ki so morale enkrat letno izvajati svojo dejavnost. Vključili smo tudi zbore iz vrtcev in osnovnih šol na revijo pevskih zborov, kar se je ohranilo do današnjih dni. Že 23. sezono društvo organizira abonma lutk za vrtce in osnovne šole. Na noge smo postavili tudi folklorno skupino, ki je kasneje postala samostojna in abonma, ki je danes pod okriljem DDT.
Radi poudarite, da je ena izmed pomembnih vlog društva tudi povezovanje ljudi.
Da. Poleg tega, da izvajamo kulturno dejavnost, želimo tudi povezovati ljudi. V veselje mi je, ko vidim, da se ljudje med seboj razumejo, spoštujejo in nenazadnje poznajo. Pomembno je tudi povezovanje ljudi vseh starostnih skupin. V užitek mi je gledati otroke, ki uživajo v kulturi in z njo rastejo.
Ali je bila kultura po vašem mnenju, kdaj zapostavljena?
To ne. Na kulturo se vsi spoznamo kot na fuzbal. To je včasih zelo neprijetno, saj mislimo, da smo včasih sposobni vsako stvar preceniti skozi denar. Težava je v tem, da ne dobimo toliko denarja kot bi ga potrebovali. Denarja je vsako leto manj. Zaradi gospodarske situacije v Trbovljah je vsako leto tudi manj ljudi, ki bi bili pripravljeni našo dejavnost sponzorirati. Letos se bo pokazalo, ali smo sploh še v zadostni meri sposobni obvladovati vse kar smo imeli do zdaj ali bomo morali kaj zreducirati.
Kakšno pa je vaše mnenje kar se tiče združevanj društev?
To lahko prinese zelo slabe stvari. Zavedati se moramo, da je človek družabno bitje, kar smo dolžni v okviru različnih dejavnosti spodbujati. Včasih smo imel vsak svoj košček. Bili smo avtonomni. Danes pa naj bi se vse skupaj združevalo, … Po mojem mnenju bo to prineslo slabe rezultate. Težave se bodo poznale če nekaj let. Prikrajšani bodo ljudje.
