Zagorska občina bo podelila stavbno pravico v vrednosti dobrih 130.000 evrov na nekdanji deponiji družbi HSE, ti pa naj bi tam zgradili približno 1,4-megavatno sončno elektrarno skupaj z baterijskim hranilnikom. Družba HSE se je ob tem zavezala, da bo Občini Zagorje ob Savi prodala 10 odstotkov letno proizvedene električne energije iz novozgrajene sončne elektrarne po lastni ceni.
Nova elektrarna naj bi proizvedla dovolj energije za približno 300 gospodinjstev
Točna moč sončne elektrarne še ni povsem znana, saj bodo to pokazali natančni projekti. HSE je bil kot najugodnejši izbran na javnem razpisu občine. »S tem so postavljeni vsi pogoji za začetek izbire izvajalca in izvedbe postavitve nove zasavske sončne elektrarne,« je dejal generalni direktor HSE Tomaž Štokelj, ki je navdušen nad zglednim sodelovanjem z lokalno skupnostjo v Zasavju, kjer bo zagorska sončna elektrarna le nadaljevanje energetske »ozelenitve« Zasavja. »Dobro sodelovanje z občinami je že pripeljalo do konkretnih projektov v Trbovljah in Hrastniku, širimo pa ga še v Zagorje ob Savi, kjer bomo s postavitvijo sončne elektrarne in baterijskega hranilnika nekdaj degradirani površini dal nov pomen,« je prepričan prvi mož HSE.
Spomnimo, že od leta 2022 na zaprtem odlagališču Prapretno nad Hrastnikom obratuje ena največjih sončnih elektrarn v Sloveniji, 3-megavatna SE Prapretno, ki bo s širitvijo kmalu dosegla moč skoraj deset megavatov. Prav včeraj je projekt faze 2 in 3 dobil zeleno luč s strani ministrstva in s tem potrditev, da bosta iz naslova pravičnega prehoda v sončne panele nad Trbovljami in Hrastnikom država in Evropska unija vložili okoli 4 milijone evrov.
Župan Matjaž Švagan je danes v zagorskem protokolarnem objektu v Weinbergerjevi hiši sprejel predstavnike družbe HSE, s katerimi je podpisal pogodbo in pred mediji ovekovečil dan, ko je s podpisom potrjen dogovor, da bo v naslednjem letu v Zagorju stala največja sončna elektrarna v občini. »Po 270 letih rudarjenja globoko pod zemljo je zdaj čas za prihod na sonce,« odločno pove župan Zagorja, kjer naj bi do konca leta postavili še štiri sončne elektrarne na javnih objektih in tako konec leta zaključili s seštevkom 10 javnih sončnih elektrarn. Kakšna bo skupna moč, pojasni, bo znano po namestitvi na objekte.
Po sami moči so sončne elektrarne le uvertura v večje projekte družbe HSE na zasavskem območju. V prihodnosti želi največja državna energetska družba na območju Zasavja, na Savi postaviti še 3 hidroelektrarne. Kot nam je zaupal poslovni direktor HSE Uroš Podobnik: »Pospešeno delamo na tem, da bi pospešek dobile hidroelektrarne na Srednji Savi, zaenkrat govorimo o treh.«
O gradnji zasavske, tako velike elektrarne, da bi lahko poskrbela za vse Zasavce:
Že letos gradnja tako velike elektrarne, da bi lahko skrbela za vsa zasavska gospodinjstva
Včeraj je bilo natanko 3 leta od pričetka obratovanja prve slovenske sončne elektrarne, večje od 1 megavata, ob rojstnem dnevu elektrarne pa so napovedali dograditev do nekaj manj kot 10 megavatov. “Za skupino HSE in lokalno okolje ima velik simbolni pomen: postavljena je namreč na 120 metrov visokem zaprtem odlagališču odpadnih produktov kot ostankov izgorevanja rjavega premoga in čiščenja dimnih plinov v Termoelektrarni Trbovlje, ki je bila po več kot 40-ih letih delovanja leta 2014 trajno zaustavljena,” pravijo na Holdingu slovenskih elektrarn (HSE).
Hrastniška sončna elektrarna je lastnike zadovoljila in z pridobljeno energijo več kot presegla pričakovanja. Zaradi nestabilnega elektro trga njeni presežki niso tako izraziti v nominalnih številkah, prav zato so se pri dogradnji odločili za baterijski hranilnik. “S sončno elektrarno Prapretno smo nekoč degradirano območje ponovno namenili proizvodnji električne energije, tokrat z brezogljično tehnologijo,” pravi Ervin Renko, direktor družbe HSE – EDT. V Retju so dokazali, da območje zeleni tudi pod elektro paneli. Na lokaciji, kjer se obeta novogradnja do jeseni še ostajajo pašniki, po zaprtju območja za gradbišče, pa bodo pašnike in ograde za konje prestavili plato nižje. Prisluhnili so tudi lokalni skupnosti in bo ob elektrarni ostala urejena pešpot, prav tako bodo ostali prostori konjeniškega društva.
Vir: Ministrstvo za infrastrukturo
Direktor trboveljske hčerke Holdinga slovenskih elektrarn, Ervin Renko je prepričan, da bomo v dani situaciji, ko se nam zaradi nestabilnih proizvodnih virov v elektroenergetskem sistemu napoveduje, da bo vse več nihanja napetosti in frekvence na elektro omrežju, morali izkoristiti vse naravne danosti – torej sonce, veter in hidroenergijo. Nizki vodostaji letošnjo poletno sezono niso šli na roko količini pridobljene elektrike iz naslova hidroelektrarn, po drugi strani so manjše proizvodnje tudi v Teš-u, kjer imajo premalo premoga. Prvo leto obratovanja je sicer zelo uspešno za največjo slovensko sončno elektrarno v Retju, kjer je bilo obratovanje 10 do 15 odstotkov nad pričakovanji. Še vedno pa 3 megavatna sončna elektrarna ne seže do kolen 60 megavatnim plinskim blokom ali celo 945 megavatni termoelektrarni Šoštanj
»Smo pred velikimi izzivi. Postati bomo morali samooskrbni in povečevati delež obnovljivih virov v končni rabi,« pojasnjuje Renko in še naniza podatek, da bi morala Slovenija doseči cilj 25 odstotkov v končni rabi energije že pred dvema letoma, a je tudi danes še daleč od tega, s tem da so cilji do leta 2030 začrtani v 27% deležu rabe OVE v končni bruto porabi energije. Njegovo osebno mnenje gre v smer, da premalo izkoriščamo lesno biomaso, saj imamo gozdov dovolj in je lesna biomasa najpomembnejši obnovljivi vir v naši deželi. Sledijo potenciali vode, sonca, vetra in geotermalne energije.
Ena redkih energetskih lokacij, ki jo je država ohranila, je v Trbovljah. Po okrnjeni globalni dobavi z zemeljskim plinom, se je odločitev izkazala kot koristna in utemeljena. Energetske lokacije so redke in strateški kapital vsake države Plinska bloka, ki oba skupaj proizvedeta 60 megavatov, sta pripravljena za naslednjih 6 mesecev., V času zime vklope pričakujejo v jutranji in večerni konici, približno po 6 -10 ur dnevno. Če govorimo o samooskrbi bi z obratovanjem obeh plinskih blokov v vseh razmerah pokrili potrebe porabe električne energije v širšem Zasavju, kar ni zanemarljivo.
Na trboveljski lokaciji, ki je že pripravljena za energetsko dejavnost, je ključna tudi bližina državnih blagovnih rezerv za skladiščenje naftnih derivatov, ki se lahko v primeru kriznih razmer, uporabijo. V državnem prostorskem načrtu je plinsko parni blok že umeščen, ki pa je, po besedah Renka, sicer klasičnemu plinskemu podoben, oziroma nadgrajen s parnim delom. S tem se dosežejo večji izkoristki sistema, potreben pa je odjem toplote. 30 milijonska investicija v plinski blok z delovanjem v odprtem ciklu bi »pila vodo« kot neka rezerva vsaj 10 do 20 let.
Ervin Renko (vir: FB)
Ključna odločitev lastnika je bila, da se poskusi najti nove vsebine za to lokacijo, in da le- ta ne bi bila nevarna za okolico. “Konkretnih razvojnih projektov še ni,” pojasnjuje novi direktor Ervin Renko “je pa socialna slika in lastnik si bo prizadeval poiskati dolgotrajnejše rešitve v širšem smislu energetike”.
HSE bo skupaj z novim vodstvom HSE – Energetske družbe Trbovlje v prihodnje intenzivno iskal nove razvojne možnosti in pri tem gradil na dialogu z lokalno skupnostjo. “Prepričan sem, da je lokacija trboveljske termoelektrarne priložnost za nove energetske projekte, med njimi tudi za inovativne, ki jih v energetiko prinašajo sodobne tehnologije. Tako bo ta lokacija tudi v prihodnje ohranila energetski pomen,” poudarja Matjaž Marovt, generalni direktor HSE.
Novo stara družba naj bi poskrbela tudi za demontažo in razgradnjo tehnoloških sklopov opreme zaustavljenega 125-megavatnega bloka ter vzdrževanje preostalih objektov in naprav. “Tudi sama razgradnja opreme bo zahteven projekt, a odločitev, da se staro umika novemu, je nujna in potrebna tako z okoljskega kot varnostnega vidika,” opozarjajo na HSE. Prav tako bodo nepotrebno premoženje še naprej prodajali in izvajali ukrepe na odlagališču pepela v Prapretnem.
Tomaž Trotovšek
Izkoristila bi se lahko upravna stavba, tu bi lahko bile zaloge za državne rezerve nafte, industrijska cona, saj je v bližini je cesta, železnica … a iskanje rešitve za lokacijo TET ni stvar enega človeka, pravi Trotovšek, zato namerava OREZ pripraviti okroglo mizo in povabiti ljudi, ki bi lahko zbrali nekaj predlogov.