Zelena vez Ojstro – prva zelena povezava dveh občin v Sloveniji
Na stičišču dveh občin se začenja izvedba projekta Zelena vez Ojstro-Hrastnik. To bo prvi zeleni infrastrukturni projekt v Sloveniji, ki povezuje dve občini – Trbovlje in Hrastnik. Med mestoma bo nastal trajnostni, povezovalni in rekreacijski zeleni koridor od območja starega ribnika (bajerja) do platoja Ojstro na Kipah. V okviru projekta bodo na tem območju urejene promenadne poti, počivališča, zeliščni vrt, sadovnjak, igrišče, fitnes na prostem, amfiteater, paviljon in sanitarije.
Projekt temelji na posodobljenih idejnih zasnovah starih več kot desetletje. Zelena vez je uvrščena v Dogovor za razvoj regij, njena skupna vrednost pa znaša približno 3,3 milijona evrov. Hrastniški del je ocenjen na 1,5 milijona, trboveljski pa na 1,8 milijona evrov.
Glavnino investicije financirata Evropska unija in država – Hrastniku v višini 1,26 milijona, Trbovljam pa 1,3 milijona evrov. Preostanek bosta zagotovili občini sami.
“Trenutno se še vedno urejajo premoženjske zadeve s Skladom kmetijskim zemljišč in gozdov. Temu bo sledila oddaja vloge za neposredno potrditev operacije, na osnovi katere bo pristojno ministrstvo izdalo odločitev o podpori operacije, izpeljava javnih naročil. Pričetek gradnje je načrtovan v drugi polovici 2026 z zaključkom do konca leta 2027” so sporočili iz občin Trbovlje in Hrastnik.
Minister Jevšek: primer dobre oživitve degradiranih površin z učinkovitim črpanjem sredstev
Minister Aleksander Jevšek se je ta teden odpravil na Kipe, Ojstro in Lakonco in ob ogledu poudaril, da so ti projekti šolski primer, kako je mogoče degradirana območja oživiti in jih napraviti okolju bolj prijazna. Kot pravi, občini Trbovlje in Hrastnik sta na primeru Ojstrega pokazali sposobnost dobrega načrtovanja in pridobivanja sredstev iz različnih virov. Tako bosta z minimalnimi vložki zagotovili prostor, kjer se bodo občani in drugi lahko množično zbirali in preživljali čas na prostem.
Minister Aleksander Jevšek
| “Po besedah ministra je Zasavje eden najučinkovitejših regijskih porabnikov sredstev iz Sklada za pravičen prehod. Več kot 90% sredstev iz finančne perspektive 2021-27 je že aktivirano; od tega je 60 odstotkov teh sredstev že izplačanih.” |
Medobčinsko sodelovanje v Zasavju je zelo dobro, kar minister podkrepi z besedami: “Vsi trije župani prihajajo na ministrstvo z zelo jasnimi in skupnimi stališči. Sodelovanje občin v tej dolini je lahko vzor marsikaterim regijam v Sloveniji.
Na Lakonci napreduje največji razvojni projekt Trbovelj
Med obiskom je minister obiskal tudi OIC Lakonca, največji razvojni projekt v zgodovini občine Trbovlje. Celotna investicija je vredna 9,8 milijona evrov, od tega je 9,4 milijona zagotovljenih iz evropskih in državnih sredstev. Občina finančno pokriva razliko.
Projekt se izvaja v okviru Sklada za pravični prehod. V okviru projekta bo zgrajena celotna komunalna infrastruktura, poleg tega pa še peš in kolesarske površine, ter avtobusna postajališča ter obračališča. Zaključek celotne prenove ceste bo že v letošnjem letu. Gradbena dela imajo rok dokončanja predvidoma do konca leta 2026.
Pa se je zapletlo. Kot je včeraj poročal časnik Finance, naj bi v šaleški dolini skoraj 20 milijonov dobili dve podjetji, ki sta leta 2023 skupaj imeli le 5 zaposlenih. Prav zaradi teh izpostavljenih primerov je gospodarski minister Matjaž Han odredil notranjo revizijo. Ob tem pa na ministrstvu poudarjajo, da so javna sredstva v teh postopkih zavarovana. “Upravičencem je bil s strani izvajalske agencije SPIRIT Slovenija zaenkrat vročen sklep o izbiri, čemur običajno sledi sklenitev pogodbe. Do izplačila sredstev pride šele takrat, ko se investicija oziroma njen del izvede. Upravičenec takrat poda zahtevek za izplačilo, pri tem pa je vsak zahtevek predmet skrbnega pregleda. Ob potrditvi zahtevka mora prejemnik sredstev javni agenciji za vrednost izplačila predložiti prvovrstno bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ki se lahko v primeru kakršnihkoli nepravilnosti unovči, s tem pa se nemudoma povrnejo javna sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.”
Na razpis so bili kritike tudi v Zasavju, češ da je ta zastavljen tako, da se nanj lahko prijavijo le največji, na srednja podjetja in sploh na mala podjetja pa spet pozabljajo. Največ denarja je v Zasavju dobila družba ETI, skoraj 9,5 milijona evrov, še dodatnih 3,2 milijona pa konzorcij zasavskih družbe, v katerem je tudi ETI, Steklarna, RCTZ, tudi RCR, Gospodarska zbornica Zasavje, Sinet, EVJ, Culmium, Procesi. MDR Kalin …Drugi največji znesek naj bi šel družbi Skitti 5,2 milijona in nato trboveljskem Dewesoft 4,1 milijona evrov. Obema družbama pa je pripadlo še “domovanje” v urejeni obrtni coni, ki jo je zagorska občina v Kisovcu že uredila, v Trbovljah pa urejanje Lakonce še sledi. 2,9 milijona evrov bo prejel še trboveljski KOVIT ter 2,3 milijone HERZ, ki namerava graditi v Trbovljah. Kos 30 milijonske pogače bodo prejeli še Jesihova družba, Dukart in BONA J – podjetje, katerega zastopnik je mož, lastnica pa 20-letna hčer Nataše Češko, sestre Sandija Češka, ki sta skupaj sodelovala tudi pred stečajem Studia Moderna. Dober milijon gre torej podjetju, ki je imelo v 2023 le dobrih 190.000 evrov bilančnega dobička.
Občine Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik so že pridobile denar Sklada za pravični prehod za projekte urejanja poslovnih con. Hrastnik bo urejal obrtno cono Rudnik, Zagorjani so pripravili prostor za razvoj podjetij na Lokah, v Trbovljah pa pripravljajo Lakonco za Mesto Akrobatov. In kot so poudarili na RRA Zasavje, naj bi skupno odobreni projekti produktivnih naložb v Zasavje prinesli preko 100 novih delovnih mest, kar bo pomembno prispevalo k gospodarskemu prestrukturiranju regije.
Marsikatera žaba namreč prav zahvaljujoč tem tunelom preživi, kar je nadvse pomembno. Žabe so pomembne za ekosistem, obenem pa tako ne mrgoli povoženih ostankov na cestah. To namreč ni le nehigienično in neprijetno na pogled, ampak tudi nevarno za udeležence v prometu.
Podobne reševalne akcije so se pred dnevi lotili tudi pod trboveljskim Retjem. Ni šlo sicer za načrtovano in organizirano pomoč žabam pri selitvi, vendarle pa kljub temu za reševanje. Sprehajalca v Lakonci, področju pod Bukovo goro, sta po naključju opazila, da se je v večji jašek ujelo precejšnje število žab. Gre za vodni lovilec oziroma pretočni bazen, ki so ga zgradili v sklopu sanacijskih del na rudniških površinah na tem območju. Betonski jašek je še prazen, brez vode, ker še ni povsem dokončan.
Prav nasproti in vzporedno čez cesto sta namreč z vodo napolnjena kanal in pretočni bazen. Tako, kot ni znano, zakaj so poskakale v suhi jašek. Ta je brez vode, le v enem od kotov je majhna luža. Teh prostovoljca nista mogla rešiti. Pretočni bazen je namreč strm in globok 3 metre ali še več in vanj ali iz njega nikakor ni možno brez lestve ali vrvi, zaradi globine pa si tudi žabe same ne bodo mogle utreti poti iz njega. V njem ujetim živalim zato nista mogla pomagati.
Po besedah direktorja RTH Janeza Žlaka so lani vsebino odloženega materiala preverjali na petih lokacijah, tudi na Lakonci: “Na Lakonci se odlaga digestat, rezultati analize so bili b. p.. Zakonodaje, ki bi v Sloveniji urejala problematiko smradu, ni. Edino, kar lahko naredimo v tem primeru je, da digestat delno mešamo z zemljo. Komposta pa na lokacijo ne vozimo več.”