-- OGLAŠEVANJE --

Najboljši roman ima zasavsko tematiko, napisal pa ga je Roman Rozina

-- OGLAŠEVANJE --

Letošnja nagrada kresnik za najboljši roman preteklega leta je prišla v Zasavje. Prejel jo je namreč Roman Rozina za roman Sto let slepote, v katerem opisuje rudarske revije 20. stoletja. Nagrado podeljujejo medijska hiša Delo, v romanu Sto let slepote pa je komisija prepoznala izjemno bogat in natančno izpisan jezik. 

“Romaneskno popisati dolgo stoletje v samo eni knjigi zmorejo redki. Še redkeje se v slovenski literaturi pripeti, da je nemirno 20. stoletje opisano tako filigransko, kakor je to v romanu Sto let slepote na 550 straneh uspelo pisatelju Romanu Rozini,” je med drugim v utemeljitvi zapisala komisija in dodala, da je roman “pronicljiv oris nekega časa, ki ga ni več, in okolja, ki je še vedno tu, z mnogimi reminiscencami, ki se bodo ohranile – tudi zato, ker jih Roman Rozina zna videti”.

Dogajanje romana Sto let slepote je postavljeno v Zasavje. “Slepi ljudje na drugačen način zbirajo slike, jih presnavljajo, njihove so bolj fantastične,” je na podelitvi nagrad Rozina povedal o protagonistu Matiji, dodal pa, da Zasavje v romanu imenuje Podgorje. Zanalašč ni uporabljal dejanskih krajevnih imen, ker ni želel vzpostavljati neposrednih povezav.

Ko se v revirjih usodno prelomi čas

Tako je v objektiv očeta ujel fotograf Lovro Rozina.

Takole pa je še o najboljšem romanu preteklega leta zapisala komisija: “Saga o družini Knap, katere član je tudi od rojstva slepi Matija, se začne kakor mrakoben boj na požiralniku. V rudarskem revirju je podzemni svet prepleten z jaški, zato se v Podgorju, avtorjevi imaginarni vasici, dvignjeni v Zasavju, zemlja neizprosno udira ter golta vase rodovitno prst, domove in še vse nefizično: prihodnost tamkajšnjih kmečkih ljudi. Ko se maja 1900 spet razpoči teren, se prav tako za Knapove usodno prelomi čas. Spustijo se v dolino, v življenje v delavski koloniji, oče še globlje v jamo, da bi, kakor zapiše Rozina, kot rudar hodil dražit hudiča.”

Rozina sicer živi v Orehovici pri Izlakah, s publicistiko, ki je povezana z zasavsko sedanjostjo in preteklostjo pa se ukvarja od leta 1997. Napisal je približno 30 del na to temo, med njimi tudi romane Štiri Sneguljčice in Palček, Galerija na izviru Sončne ulice, Štirje v vrsti, Županski kandidat Gams, Zločin in ljubezen in Sto let slepote. Za kresnika je bil pred tem nominiran že dvakrat.

SORODNI ČLANKI:

Nova knjiga avtorja slogana “V tri krasne”

Deli s prijatelji

-- OGLAŠEVANJE --

Najbolj brano

-- OGLAŠEVANJE --

-- OGLAŠEVANJE --
-- OGLAŠEVANJE --
-- OGLAŠEVANJE --

Preberite tudi

Zagnani mladi, polni idej v ZMŠT Trbovlje

Benjamin Murn je bil s pomočjo mladinske delavke Tjaše Golob uspešen na Movitovem razpisu za sofinanciranje dogodkov v okviru Evropskega tedna mladih 2024, ki...
-- OGLAŠEVANJE --