Začetek Batičeve ustvarjalne poti izhaja iz naravnih danosti domačih Trbovelj. Kot otrok je z mamo živel v opekarni na Polaju, kjer se je prvič srečal z mokro glino: “Mama ga je večkrat kregala, ker je domov prihajal ves umazan od gline,” nam je povedala kustosinja Katarina Rus Krušelj, ki je v čast izjemnega kiparja v Zasavskem muzeju Trbovlje pripravila navdušujočo razstavo.
| Stojan Batič se je 2. junija 1925 rodil v Trbovljah. Umrl je pred desetimi leti, a s svojimi deli za vedno zaznamoval Zasavje. V Trbovljah zato letošnje leto imenujejo kar po svojem častnem občanu iz leta 1998 – Batičevo leto. |
Še preden je sploh začel študirati, je Batič v svojem partizanskem nahrbtniku s seboj nosil glino, iz katere je oblikoval majhne skulpture. “Njegovi soborci so mu enkrat celo preiskali nahrbtnik, saj so bili lačni in so mislili, da skriva kruh. Našli pa so glino in kipce, zavite v krpe”. Kipar se je najprej zaposlil kot rudar, a kasneje opravljal delo vojnega dopisnika. To je za vedno zaznamovalo njegovo življenje in delo, je poudarila Rus Krušelj.
Od kritik do izjemnega kiparja
Po zaključku študija na akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in po tem kiparske specialke pri Frančišku Smerduju se je Batič odpravil še na izobraževanje v tujino. Od tam se je domov vrnil z novim, bolj modernim in abstraktnim slogom, ki pa med ljudmi sprva ni bil najbolje sprejet. Ena izmed kritik je celo zaustavila razvoj njegove kariere, ki pa je kmalu dobila krila. Za svojo osrednjo tematiko si je namreč izbral – njemu domač lik rudarja in za ciklus Rudarji prejel Prešernovo nagrado.
“Tega je najprej predstavljal kot posameznika, kasneje pa kot del kolektiva in rudnika samega,” pove Rus Krušelj. “Njegovi liki rudarjev so bili prepleteni z izrisi rudniških rovov, eksplozijami in drugo rudniško krajino. Tudi ko je bil kip rudarja manj podoben realnemu, je bil še vedno prepoznaven, saj ga je označil z ziherco, pnevmatskim kladivom in drugim rudarskim orodjem“.
Umetnost je pripovedovanje resnic
Vrhunec je trboveljski kipar dosegel z delom Rudarsko sonce – okroglo skulpturo iz brona, ki ima na sredini razpoke: “ko gledamo Rudarsko sonce, nas ime in oblika spominja na funšterc, ki so ga rudarji jemali s seboj v jamo kot malico. Če pa podrobneje pogledamo njegova dela, pa je jasno, da uprizarja tudi eksplozijo, njemu priljubljen motiv iz drugih kiparskih del tistega časa. Tukaj je Batič pustil gledalcu, da si ustvari svojo razlago.”
Njegova dela so skozi čas postajala vse bolj mitska in pripovedna, a je življenje še vedno predstavljal takšno, kot je. Rus Krušelj je povedala, da je “v enem od intervjujev izjavil, da je umetnost pripovedovanje resnic.” Ta rek močno odseva v njegovem delu, saj uporabljeni materiali kot je steklo iz Hrastnika in velenjski lignit že sami po sebi pripovedujejo zgodbe, ki so resnične.
Mnogi njegovi kipi še vedno krasijo Trbovlje
Ob nedavnem rušenju paviljonov na Trgu Revolucije se je odprl pogled na Spomenik revolucije, ki je v izvirni zasnovi predstavljal osrednjo točko mestnega trga. “Po postavitvi trgovinskih paviljonov so se večkrat na občino podale različne iniciative – od sanacije trga do prestavitve kipa na vidnejše mesto. Največji izziv pri prestavitvi je predstavljal monumentalen betonski podstavek, sicer delo arhitekta Borisa Kobeta.” Zdaj ob obletnici rojstva kiparja, ki je ustvaril to delo, je kip znova dobro viden.
Ob Batičevem letu so v Trbovljah kiparju posvetili tudi program ob junijski Poletni muzejski noči, kjer so se obiskovalci lahko pobliže spoznali z njegovimi kipi, ki krasijo več lokacij v centru mesta. Ekipa muzeja je izvedla urbano vodenje po Trbovljah, kjer so si ogledali Batičeve spomenike, večer pa zaključili z ustvarjanjem z glino. Rus Krušelj se je v spomin posebej vtisnila gospa, ki je bila presenečena, kaj vse je zvedela na enem sprehodu: “Povedala mi je, da vse življenje že hodi mimo Batičevih kipov v Trbovljah pa do sedaj ni poznala njihovih zgodb. Sedaj, ko jih pozna, pa nanje gleda s povsem novimi očmi.”
Razstava je hkrati likovna in dokumentarna
Pa se vrnimo k razstavi v Zasavskem muzeju Trbovlje. Tam je avtorica postavitve Rus Krušelj želela nazorno prikazati umetnikov proces ustvarjanja. Obiskovalci si lahko ogledajo grafike in risbe, s katerimi je navadno pospremil kiparska dela. Predstavljen pa je tudi njegov proces izdelave spomenikov, za katere je izdelal več študij v manjših velikostih. Na ogled sta denimo dve maketi za Spomenik revolucije na Mestnem trgu v Zagorju ter za kip Izmena, ki krasi fontano na Cesti 1. maja v Hrastniku.
Dela trboveljskega kiparja so razstavljena v treh sobah. Razporejena pa so tako, da istočasno predstavljajo tudi različna obdobja umetnika. “Ko sem razstavo načrtovala, sem želela, da je hkrati likovna in dokumentarna. Poskušala sem vključiti vsega po malem,” je povedala Rus Krušelj, ki se je za trboveljski muzej priprave razstave lotila prvič. Člani družine Batič pa so iz družinskega arhiva prispevali tudi fotografije, kipe in dodali še kakšno informacijo, sodelovale pa so tudi druge kulturne institucije. Razstava bo na ogled do 4. junija naslednje leto, muzej pa v tem času načrtuje še mnoge druge dogodke, o katerih bodo več napisali na svoji spletni strani.
Letos v Trbovljah obeležujejo Batičevo leto:
Podelili najvišje občinsko priznanje in slovesno vstopili v Batičevo leto
