Od pepela do pašnikov – začetek zgodbe na Retju
Konjeniško društvo Trbovlje letos praznuje 30-letnico delovanja. Ustanovljeno je bilo leta 1995 v sodelovanju s takratno termoelektrarno (TET) in kmetijsko zadrugo. “Po pripovedovanju starejših članov bi na Retju moralo stati skladišče,” pripoveduje Anja. A so se takrat odločili drugače – da ustanovijo konjeniško društvo in hkrati dokažejo, da je pepel na območju današnjih pašnikov zdravju neškodljiv. TET je zagotovila elektriko in vodo, zadruga žito za konje – in tako je nastal dom, kjer se je prvič zaslišal topot kopit desetih konj.
Po 20 letih obstoja se je v društvu začela nova doba
Ko je Anja leta 2016 iskala novo nastanitev za svojega upokojenega konja, na trboveljsko konjeniško društvo sploh ni pomislila. “Iskala sem nekaj s pašniki. Prijateljica mi je povedala za Retje in, ko sem prišla pogledat, me je lokacija čisto prevzela, ker je res veliko pašnikov. V Radomljah, kjer sem prej imela konja, je bil zaprt v boksu ob cesti, zato sem takoj vedela, da sem našla pravi kraj,” se spominja. Društvo je bilo takrat tik pred zaprtjem, a skupaj z dolgoletnim članom in potem tudi predsednikom Francem Vozljem in Majo Godec so se odločili, da ga ohranijo. “To leto jaz imenujem nova doba. Takrat smo ga na novo zagnali in od takrat traja vse, kar delamo, še danes.”
Med korono se niso ustavili – le še bolj povezali
Pandemija, ki je mnoge dejavnosti ustavila, je konjeništvu v Trbovljah prinesla nenavadno rast. “Zanimivo je, da smo imeli med korono največ članov. Ljudje takrat niso imeli kam, konjeništvo pa je tudi takšen šport, kjer ne moreš kar prekiniti z aktivnostmi, ker živali morajo jesti, potrebno jih je razhoditi … zato smo dejavnost peljali naprej.”
Danes društvo šteje okoli 30 članov, od tega dve tretjini otrok. “Ko me poleti ni bilo 2 meseca, so bile punce tu celo poletje in od jutra do večera skrbele za konje. Zelo so pridne in imam samo lepe besede za njih, čeprav jih ves čas kregam.”
ZGODBA: Ko smo čakali žrebička, ki ga ni biloV tridesetih letih se je nabralo tudi precej zabavnih prigod. Ena izmed najbolj znanih je tista z namišljeno brejostjo ponice Žane. “Kupili smo jo, ker je v preteklosti že kotila. Potem pa je postajala vedno bolj okrogla in se ji je celo začela laktacija. Otroci so pripravljali imena, deke in škatlice za prispevke … in čakali smo. Po mesecih čakanja smo z veterinarjem ugotovili, da žrebička sploh ni – šlo je za namišljeno brejost,” se nasmeji Drnovšek. |
Dresura, poni urice in konjeniški tabori
V društvu potekajo različni programi – od male šole jahanja, kjer otroci spoznavajo konje skozi igro, do tečajev dresurnega jahanja, delavnic dela na tleh, poletnih taborov in konjeniških krožkov. Posebnost društva je, da so edini v Zasavju, ki nudijo dresurne treninge. “Če laično razložim – dresura je to, kar delajo Lipicanci.” Društvo sodeluje tudi z vrtci, šolami in VDC-jem, organizira rojstne dneve in dneve odprtih vrat, kjer lahko obiskovalci spoznajo svet konj in jahanja. In medse obiskovalce tudi že ta vikend.
O trboveljskih konjenikih smo pisali tudi pred tremi leti. Se je kaj spremenilo, izveste s klikom TUKAJ
Delo, ki nikoli ne počiva
Konj zahteva vsakodnevno pozornost in skrb. Vsako jutro in vsak večer jih je treba nahraniti, očistiti hleve, pred in po jahanju pa jih skrtačiti. Če se pod sedlom nabere le malo umazanije, lahko to povzroči poškodbe, ki se celijo več mesecev. Zato se mnogi lastniki odločijo, da svoje konje nastanijo v društvu, kjer imajo zagotovljeno stalno oskrbo in mirno vest. “Jaz pravim, da je včasih bolje, če konja nimaš doma – tako lahko brez skrbi greš na dopust, pa veš, da bo zanj lepo poskrbljeno.”
Strah pred “kaj bo?”
Čeprav društvo danes živi na polno, se nad njim zgrinjajo oblaki. Na območju Retja TET načrtuje širitev sončne elektrarne, ki bi posegla na pašne površine društva. “Če nam vzamejo pašnike, nimamo kam dati konj. Ponujajo nam nadomestno zemljišče, a pot do tja je prenevarna za otroke, poleg tega pa tam grozi še plaz, ki ga ne bodo sanirali. Če se to uresniči, bomo prisiljeni v selitev,” pravi Anja. Kljub temu upa, da bodo lokalne oblasti prepoznale pomen društva za skupnost in pomagale pri ureditvi.
Pogled v prihodnost – več povezovanja in sanje o tekmah
Za prihodnost si Anja želi predvsem dvoje – več povezovanja med zasavskimi klubi in dveh tekmovalnih konj. “Rada bi najbolj perspektivnim puncam omogočila, da bi lahko tekmovale, a tekmovalni konj je velik finančni zalogaj. Cene takšnih konj se začnejo pri 10.000 evri. In marsikateri starš si tega preprosto ne more privoščiti.” Sanje? Morda. A v Trbovljah sanje že tri desetletja tečejo v koraku s konjskimi kopiti.
Vabilo na dan odprtih vrat
Ob 30-letnici delovanja Konjeniško društvo Trbovlje vabi vse ljubitelje živali, družine in radovedne obiskovalce na dan odprtih vrat, ki bo to soboto, 11. oktobra 2025, ob 10. uri v Retju. Vabljeni vsi, ki jih zanima, kako izgleda življenje s konji – od otrok do staršev. Občutek, ko si ob konju, je nekaj posebnega. Obljubljajo, da boste vsi odšli domov z nasmehom.
Anja Drnovšek: Ko ni v gledališču ali na snemanju – je na konju
