Če ste eden tistih, ki je sanjal, kako bo med prvomajskimi prazniki v kratkih hlačah pekel na žaru in se sončil, potem ste verjetno razočarani. Ne le mraz, celo sneg je zapadel in med vikendom pobelil zasavske vrhove.
Fotografije hrastniških hribov:
Kakšna je cesta za Savo in kako so postavili semaforje, si lahko ogledate v posnetku, ki smo ga posneli včeraj:
Projekt namenjen solidarnosti so glavni organizatorji Movit pripeljali tudi v Zagorje, v sodelovanju z Mladinskim centrom.
In kaj vse so zaključki več urne debate?
Solidarnost postane samoumevna. Evropa brez meja tudi v praksi. Družba ki vključuje, ne izključuje.
Dobro se z dobrim vrača.
Solidarnost je država, država je solidarnost. Solidarnost nam je mreža. Spletna pomoč.
Socialno ekonomska enakopravnost in enakovrednost.
Vsi enaki, vsi enakopravni. Od besed k dejanjem. Dobro se z dobrim vrača.
Dobrodelne organizacije prositi egoizmu. Spremeni sebe, spremeni svet.
Dostop do enakovredne formalne in neformalne izobrazbe posamezniku (izobrazba o vrednotah in praktičnih znanjih).
Dobro razvit socialni čut. (empatija, spoštovanje, občutek za sočloveka, sprejemanje …).
Enakost neenakim.
Začni pri sebi, tudi majhni koraki so dovolj.
Boljša oskrba za starejše ljudi. Večja finančna pomoč revnim otrokom. Prostovoljne službe, ki bi skrbele za brezdomce (namestitve in službe).
Verjetno ste že opazili, da smo na portalu odprli rubriko “V Zasavju je luštn, če je fajn” in tako našli prostor, da pokažemo kaj vse lepega in zanimivega je doma v Zasavju.
Tokrat je zvezda videa lesen most na Savi pri železniški postaji Sava blizu Litije. Zgrajen je bil leta 1935, dolg je 98,5 metrov in širok 5 metrov.
Gradnja mostu je trajala pol leta, že na začetku ga je zaznamovala hujša delovna nesreča, v kateri je večstokilogramski tram zrušil nosilno konstrukcijo in pod sabo pokopal glavnega tesarskega mojstra Ivana Golobarja. (vir: Wikipedia)
Občina Zagorje je v svoj investicijski del umestila še 5 novih projektov. Dva sta iz naslova sanacije plazov, kaj pa ostali trije?
Občina Zagorje se je s svojim drevoredom japonskih češenj uvrstila med 9 najlepših evropskih mest, kjer prav v tem obdobju cvetijo češnje.
Paket japonskih češenj, ki že cvetijo ob Zdravstvenem domu je Zagorje postavil med najbolj poznana evropska mesta, kot sta tudi Pariz in London. Prispevek so objavili na hrvaški spletni strani staputovanja, a žal niso objavili fotografije zagorskih češenj. Jih pa zato objavljamo mi. Včeraj smo posneli češnjev drevored, ki te dni vsekakor krasi mestno vpadnico.
Če želite videti cvetoče češnje, pa bo treba pohiteti, opozarjajo na zagorski občini: “Cvetoče češnje simbolizirajo oblake minljivosti in lepote človeškega življenja. Nežni cvetovi bodo vztrajali samo nekaj dni. Ravno toliko, da nas spomnijo na pomembnost trenutkov”.
Zasavski Triglav smo tokrat posneli iz precej drugačnega zornega kota, kot ga poznajo obiskovalci. Poglejte si video:
Raziskovanje Radeč smo pričeli na slavnem železnem mostu v Radečah. Po podatkih KTRC Radeče gre za “najdaljši kovičen most v Evropi, ki se v enem loku elegantno pne preko Save”.
Danes spomenik, namenjen le še pešcem in kolesarjem, nekoč pa pomembna povezava Štajerske in Kranjske.
VIDEO:
Dijakinja Barbara iz Zagorja se je sprehodila po svoji občini in v kamero ujela mestni utrip.
Če ste že pospravili bunde in dolge hlače, hitro jih vzemite nazaj. Iz toplih sončnih dni v snežno jutro.
FOTO:
Revizijo poslovanja za zadnja leta, ki so jo naročili v Cerozu, so označili kot strogo zaupen dokument, ki javnosti ni na vpogled. Direktor Jože Velikonja odgovarja, da so se tako odločili da bi najprej sami pregledali zgodbo, ki je pripeljala do situacije, kjer so danes. Kljub temu pa župan Matjaž Švagan ne želi skrivati javnosti, kaj se je dogajalo na Cerozu in je zahteval poročanje o reviziji na včerajšnji izredni seji.
Skoraj 3 milijone evrov šteje izguba, ki se z vsakim dnem še povečuje, izvemo. Da pa ne gre le za finančno katastrofo, odločno opozori tehnični direktor Ceroza Enes Rakovič, temveč, da je odlagališče ekološka bomba. Regijski center je bil zgrajen na odlagališču kemične tovarne, kjer so odlagali sodro. Iz sodre še vedno sulfati prodirajo v zemljo in uničujejo okolje, predvsem potok Breznico. Prav tako Rakovič opozori še na požarno ogroženost, odlagališče je namreč zasuto z mešanimi komunalnimi odpadki, točnega podatka, koliko teh je sploh ni, z izračuni, ki so jih naredili na podlagi zračnih posnetkov naj bi bilo na vrhu Marnega okoli 8000 ton mešanih odpadkov. Te odpadke »spraviti« v promet pa bo vse težje, naš še pouči, saj so premočeni, uničeni in njihov odvoz, zaradi slabe kvalitete, vse dražji.
Po tem, ko so izvedli »trboveljski Brexit« kot izstop Trbovelj iz družbene pogodbe imenuje Matjaž Švagan, situacijo rešujejo še štirje župani. Ti so se dogovorili, da bodo igrali z odprtimi kartami in obenem ne izključuje izstopa iz družbene pogodbe tudi drugih občin. Da to storijo, imajo čas še do septembra letos, saj bodo tudi Trboveljčani kot družbeniki izključeni šele januarja prihodnje leto. Sicer pa, še doda prvi Zagorjan, »to bo zgodba, ki se bo vlekla še desetletja.«
Med vikendom je bilo na cesti za Savo, med Zagorjem in Trbovljami, mirno. Cesta je še vedno zaprta, “hrib” nad cesto pa zaradi miniranja bistveno višji.
Zanimivo je, da so zaprto glavno cesto, ki je bolj kot ne očiščena, izkoristili tekači in kolesarji, ki se sedaj, ko ni prometa, tam športno udejstvujejo. In, čeprav je sedaj, ko prometa ni moč slišati celo Savo, pa na območju podora ves čas naletava kamenje. V času našega snemanja je vsakih nekaj trenutkov završalo in po brežini so se kotalili drobni kamenčki.
Na Direkciji za infrastrukturo naj bi se sestali v petek in danes tudi javnost obvestili, kako potekajo dela in kakšno je stanje ter seveda najbolj ključno vprašanje, kdaj bo cesta ponovno odprta. Ko bomo informacije prejeli, bomo seveda poročali na našem portalu.