Gibanje na vse načine Katjušo Kovačič in Nikolo Orešković spremlja že skoraj vse življenje. Medtem ko se je ona od malega navduševala nad plesom, so njega pritegnile borilne veščine. V središču njegovega življenja so tako že več kot štiri desetletja. “Najbolj pa me je navdušila capoeira,” prizna Nikola. Na vprašanje, ali je capoeira borilna veščina ali ples, se oba le nasmejita. Večno vprašanje, pravi Nikola in nam pojasni takole: “Moj prijatelj, mojster capoeire, je nanj nekoč odgovoril z besedami – capoeira je 100 odstotno borilna veščina, 100 odstotno ples, 100 odstotno akrobatika in 100 odstotno kultura. Mislim, da bi bil to najboljši odgovor.”
Katjuša Kovačič in Nikola Orešković
Ljubezen na prvi pogled
Katjuša, ki je medtem svoje gibanje posvečala bolj plesu in fizičnemu gledališču, je capoeiro spoznala pred 20 leti in se vanjo zaljubila. “Takoj me je navdušila. Vsebuje namreč teater, akrobatiko, ples – skratka vse kar sem do tedaj delala ločeno. V capoeiri je vse to kombinirano skupaj. Bila je ljubezen na prvi pogled,” nam pove. Danes je veščina ena izmed gibalnih delavnic, ki jih izvajata pedagoga.
Eno izmed svojih delavnic danes pripravljata tudi v hrastniški glasbeni šoli. Otrokom bosta v sklopu Rdečih revirjev skozi igro in ustvarjalnost skušala prikazati osnove fizičnega gledališča, sodobnega plesa in capoeire.
Na Rdečih revirjih že več kot 10 let
Na festivalu Katjuša sodeluje že vrsto let. “Prvič sem delavnico fizičnega gledališča pri Branku Potočanu, organizatorju Rdečih revirjev, obiskala že kot majhna deklica. Vedno je znal združevati različne stile in nad tem sem se takrat tudi sama navdušila.” Zdaj se ukvarja s fizičnim in uličnim gledališčem, izvaja delavnice in performanse. Performans, kot pojasnita pedagoga, je več kot le nastop ali predstava. “Težko je pojasniti izraz. Gre mogoče za nastop, ki je neponovljiv, ima neko sporočilo in tudi kakšen element presenečenja. Nekoč sva na primer z očetom nastopala na ulici v Hrastniku. Čez prizorišče je na naše presenečenje zapeljal kombi, midva pa sva ga izkoristila in vključila v predstavo.” Ta je bila čisto zares neponovljiva.
Festival Rdeči revirji na zasavskih tleh letos poteka že štiriindvajsetič. “Spomnim se, ko sem začela s svojimi nastopi na festivalu,” nam pove Katjuša. “Takrat so ulični performansi potekali samo v Hrastniku. Veseli me, da se je razširilo po vsej regiji.” Danes se festival uradno prične v Hrastniku, kjer bo trajal do 31. maja. Že jutri bodo umetniki z delavnicami in predstavami preplavili ulice Zagorja. Junija pa se dogajanje preseli v preostali dve občini.
Letos prvič tudi v Litiji
Trboveljčani bodo v performansih in drugih dogodkih lahko uživali od 18. do 20. junija. Ta dan pa se letos prvič Rdeči revirji širijo še v Litijo. Različni gibalni, gledališki, cirkuški in drugi umetniki bodo navduševali na več lokacijah po mestu. Urnik in lokacije mnogih dogodkov po Zasavju so objavljene na spletni strani Rdečih revirjev.
“Vesela sem bila novice, da se festival ni nehal širiti in da letos gostuje tudi v Litiji,” pove Katjuša, ki skupaj z Nikolo strast do gibanja in vsega koristnega, kar ta prinese s seboj, z veseljem delita med vsakega zainteresiranega. Preko svojega društva Gibatorij izvajata delavnice tudi za gibalno ovirane. “Učenje me dopolnjuje, saj menim, da imamo vsi prirojeno ljubezen do gibanja. Naj bo majhna ali zelo akrobatska – v zadovoljstvo mi je, da lahko v ljudeh vzbudim strast do nečesa in jih navdušim.”
Sicer pa se v Zasavju počutita kot doma. Katjuša je namreč iz Ljubljane, Nikola iz Zagreba, v Zasavju pa skupaj najdeta zavetje pred vročim poletjem. “Tu je namreč vedno malo bolj hladno kot v mestih. In narava je res čudovita.”
Sorodni članek:
Rdeči revirji dokaz, da vrhunske predstave ne potrebujejo velikih mest
