To je lahko izjemen trenutek za Zasavje – začne pogovor Martin Šikovc vodja Centra za pravični prehod na RRA Zasavje. Pa ne le trenutek, to je pravzaprav obdobje, ko je Evropa prepoznala, da svet nekdanji premogovni regiji, zaradi stoletnega izkoriščanja naravnih virov, nekaj dolguje. In to trenutno tehta 85 milijonov evrov, ki prihajajo v Zasavje, korak za korakom z Mehanizmom za pravični prehod.
Projekta izobraževanja in zaposlovanja
Ukrepi pravičnega prehoda so zasnovani tako, da pokrivajo vse pomembne vidike življenja, ki so gonilo razvoja. Z njimi se bo poskrbelo za najmlajše šolajoče generacije in jih dobro opremilo za čas, ko bodo pripravljeni za prestop v delovno okolje. Tiste, ki so se znašli brez dela in kompetenc, bodo izobrazili in poslali delodajalcem, ki nujno potrebujejo okrepitev. Ti pa ne bodo delali kar nekje. V delu so temelji za sodobna, zelena in odgovorna podjetja.
Martin Šikovc
Raziskave in razvoj v Kemijskem inštitutu
Če omenimo najprej prvi projekt, ki je utrl pot pravičnega prehoda v Zasavju. To je Center za brezogljične tehnologije v Kisovcu, kamor je in še bo skupno priteklo kar 30 milijonov evrov. Tam naj bi se odvijale inovativne raziskave na področju baterij, vodika in zajema ogljikovega dioksida, ki bodo morda še spreminjale svet – in to iz Zasavja.
Center za pravični prehod je avtorsko delo Zasavcev
Zasavska razvojna agencija je ob tem leta 2023 postavila temelj, ki se imenuje Center za pravični prehod Zasavja. Vodja Martin Šikovc pove, da so dolgo časa načrtovali, kako postaviti točko, ki bo na voljo vsem upravičencem, iz katerega bodo sporočali vse novosti pravičnega prehoda in poskrbeli, da bo Zasavje resnično prejelo to, kar mu pripada. »Center je naše avtorsko delo in v Evropi prepoznan kot primer dobre prakse,« ponosno pove naš sogovornik, saj je bilo veliko napora in truda vloženega v to, da koordinatorji razpisa sedijo v Zasavju in dobro poznajo lokalno okolje.
Dva razpisa, težka okoli 30 milijonov evrov, namenjena zasavskim podjetjem
Velik del podpore, ki bo namenjena novim vsebinam in prostorom najmanjše slovenske regije bo tudi denar namenjen lokalnim podjetjem. Tik pred vrati sta namreč dva razpisa, preko katerih bo zasavskemu gospodarstvu razdeljenih dobrih 30 milijonov evrov. Najprej preko nesrečnega razpisa za produktivne naložbe, ki je že bil objavljen, a razveljavljen (Več, zakaj razveljavitev TUKAJ), manjši del pa še preko razpisa za raziskave in razvoj, ki bo usmerjen bolj v delo manjših podjetij. Razpisa naj bi bila objavljena v prvih jesenskih mesecih, poroča Šikovc po informacijah, ki so jih prejeli s strani razpisodajalcev.
Poslovne cone v treh zasavskih občinah in inkubator
Sicer pa vidne zgodbe, ki so že zaključene in so jih tako rekoč izborile zasavske občine, z željo, da uredijo primerne prostore za bodoče investitorje, so poslovne cone. V Kisovcu je ta že končana, na njej stoji hala družbe Skitti, v kateri pa je svoje prostore našel tudi del družbe ETI. Največja poslovna cona, velika 22 hektarjev, bo v Trbovljah na Lakonci, kjer naj bi v prihodnosti zrastlo Mesto Akrobatov in kjer so prve točke za gradbince že zakoličene. Kmalu bo na vrsti tudi izvedba poslovne cone Rudnik v Hrastniku, kjer pa bo poleg poslovne cone zgrajen, oziroma iz starega Kompreshausa prenovljen, podjetniški inkubator.
Del pravičnega prehoda tudi energetika
Trdo delo na regionalni razvojni agenciji se je obrestovalo, pove Šikovc: »Več kot polovico sredstev je že usmerjenih na točno določene projekte in tako Evropska komisija kot tudi naša ministrstva so zelo zadovoljni z našim delom, saj je Zasavje ena najuspešnejših premogovnih regij po črpanju sredstev pravičnega prehoda.«
Z neposredno odobritvijo se bo znotraj pravičnega prehoda z več kot 4 milijoni evrov sofinancirala tudi postavitev 2. in 3. faze sončne elektrarne v Prapretnem ter baterijskega hranilnika, ki bo postavljen ob 10 megavatni elektrarni.
Zdaj bo čas, da poiščemo odgovor na vprašanje …
In, če se vrnemo čisto na začetek, da bi odgovorili, le kaj bo Janez imel od pravičnega prehoda oziroma od neverjetnih 85 milijonov evrov. Recimo tako – Janez, ki ima v Trbovljah svoje podjetje, bo lahko kandidiral na razpisu in dobil del sredstev, da bo kupil stroj, s katerim bo izdeloval nove izdelke, njegovo podjetje pa bo zato bolj uspešno. Janezova hčerka, ki v Ljubljani obiskuje srednjo kemijsko šolo in želi postati raziskovalka, se bo morda namesto v metropoli, zaposlila v Kemijskem inštitutu v Kisovcu. Janezova žena uči predmetno stopnjo na zagorski osnovni šoli in že ima ideje, kako bo v pouk vnesla nove učne pristope, ki jih bo zasnovala v projektu pravičenga prehoda. Bratranec Janezove žene ima tiskarno in bi rad imel svoj prostor, zaposlil več ljudi, pa nikjer ne najde primerne nepremičnine. Rad bi postavil svojo halo v poslovni coni v Hrastniku. In, ker ima Janez veliko »žlahto« bi to lahko nadaljevali v nedogled …
“Aktivnosti Centra za pravični prehod Zasavja so v celoti financirane iz tehnične pomoči Sklada za pravični prehod”
