V Rudniku Sitarjevec, ki slovi po izjemni naravni dediščini podzemlja največ po zaslugi edinstvenih limonitnih kapnikov, so v preteklem počitniškem tednu imeli živahno dogajanje, saj je otroke pod litijskim površjem vodil škrat. Tudi za odrasle pa ne manjka zgodovinsko, naravoslovno in doživljajsko obarvanega spoznavanja rudnika.
Rudnik Sitarjevec so leta 1965 zaprli, vhod pa zaminirali. Leta 2002 so po dolgem času vstopili in dela jim tedaj kar ni zmanjkalo. Prvih 100 metrov izvoznega rova je za turiste odprtih od decembra 2017, aprila letos pa so odprli za javnost tudi glavni rov.
Trije glavni sklopi razširjajo obzorja
Prav v preteklem tednu, ko so imeli šoloobvezni otroci jesenske počitnice, je bilo izkazano veliko zanimanje za vodenje s sitarjevškim škratom. “To je en del vodenj, ki je bil konec oktobra na voljo prav zaradi šole prostih dni in otroci so navdušeni, kako jih škrat na njemu značilen nagajiv način pouči o rudarjih, njihovem življenju in rudarstvu kot panogi,” pripoveduje Nina Mravlje, turistična informatorka v TIC Litija in obenem tudi turistična vodnica v Rudnik Sitarjevec.
Najbolj avtentično doživetje nudi ogled glavnega rova, ki je v spodnjem delu litijske turistične znamenitosti, saj se obiskovalci odenejo v kombinezone, obujejo škornje in na glavo poveznejo čelade s svetilkami ter se – kot rudarji nekoč – tudi po zemlji in blatu sprehodijo do limonitnih kapnikov, ki zrastejo vse do pet centimetrov na leto. V zgornjem delu, kjer je izvozni rov, pa so na ogled zbirke (sv. Barbare, orodja, preko 60 vrst mineralov), medtem ko ni zanemarljivo niti, da v rovu domujejo netopirji – zaščitena vrsta, poimenovana mali podkovnjaki.
Načrtov še veliko; idej o nadgradnji ne manjka
V Rudniku Sitarjevec, ki slovi kot eden od najstarejših rudnikov v Evropi, zamisli, kako nekdanjo industrijsko območje še bolj oživiti, ne manjka.
Vse je seveda povezano z razpisi, preko katerih je možno dobiti kakšna sofinancerska sredstva, želje, katerih realizacija je močno odvisna od denarja, pa so že znane, je povedal Blaž Zarnik, vodja projekta v Rudniku Sitarjevec:
“Na mestu, kjer je potekala separacija, torej, kjer so drobili rudo, so danes le še ruševine, ki pa jih prepoznavamo kot potencial za ureditev neke vrste muzeja na prostem in obenem prostora za izvajanje različnih delavnic. Dobrodošlo bo tudi urediti še 200 metrov rovov v turistične namene in urediti boljšo, direktno dostopno pot (kar pa je povezano tudi z odkupom zemljišč).”
Idej jim ne zmanjka in zato nameravajo, čim bodo na vidiku ustrezni razpisi, na predmet katerih se bo moč prilagoditi z njihovimi željami, zavihati rokave, in se lotiti dela še v tej smeri.
