Ne nujno jaz. Kdorkoli. Na cesti, v službi, po telefonu, na terenu. Kot da imamo vsi nekje na robu jezika še zadnjo kapljico potrpljenja in samo še čakamo, kdo jo bo prelil. In bolj ko opazujem ljudi okoli sebe, bolj se sprašujem: kaj se nam dogaja?
Morda sem samo jaz v zadnjem času bolj pozorna na to. Morda je kriva luna. Morda planeti. Lahko da gre le za utrujenost. A eno je jasno – nekaj je drugače. Nekaj je v zraku. Smo se vsi naenkrat odločili, da nam je zmanjkalo potrpljenja za vsa sranja in nestrpnega odnosa drugih ljudi. Je prijazna beseda postala skoraj že nekakšen nadstandard?
Ne govorim o velikih stvareh. Govorim o tistih čisto majhnih, vsakodnevnih stikih, ki bi morali biti tako mimo grede, da se jih čez pet minut sploh ne bi več spomnili. Pa se jih. Ker nas včasih en sam neprijazen stavek spremlja precej dlje, kot bi si mislili. Zadnje čase jih opažam preveč.
Vsi smo siti vsega. Pa je to lahko izgovor za neprijaznost?
Razumem. Res. Vsak ima kdaj slab dan. Vsak je kdaj utrujen. Vsi imamo trenutke, ko se nam ne ljubi pogovarjati. Ko imamo dovolj vseh okoli sebe, telefonov, vprašanj, obveznosti in vsega, kar se je čez dan nabralo. Tudi jaz. Da ne bo pomote.
Ampak biti slabe volje in biti neprijazen in nespoštljiv niso ena in ista stvar. Bolj ko opazujem ljudi okoli sebe, bolj se sprašujem: kaj se nam dogaja?
Je res tako težko malo bolj premisliti preden reagiramo. Nikakor ne moremo vedeti, kaj vse se drugemu človeku dogaja v življenju. In on ne, kaj se nam. Pa vem, da se kljub temu z ljudmi okoli sebe da komunicirati na prijazen in spoštljiv način. Niso oni krivi za vse, kar imamo mi na grbi. In res ni pravično, da vso svojo slabo voljo pustimo njim v naročju. In obratno – seveda.
Drugim želel dobro in dobil po p …
Ljudje res znamo brez premisleka pokomentirati dejanja drugih. In, kot sem že večkrat poudarila, je možno v isti stvari videti nekaj pozitivnega in najti kaj negativnega. Ne glede na namen tega dejanja. Ko pa nekdo ves čas dela nekaj dobrega za druge, pa se ljudje okoli njega osredotočajo le na negativno – je pa najbrž zelo izčrpavajoče. Ta teden sem po telefonu preverjala informacijo. In na moje presenečenje je sogovornik kot strela z jasnega napovedal- dal bo odpoved. Vsega je sit. Predvsem pa negativnosti ljudi. Pa da ga malo potolažim: še vedno verjamem, da so ti negativni le zelo glasni. Marsikdo bi imel povedati kaj zelo dobrega in hvaležnega, a ta zaradi glasnosti onih drugih ne pride do izraza.
Vsi okoli mene so zadnje čase siti vseh ostalih okoli mene. Tudi jaz pogosto, da ne bo pomote. Pa to še ni razlog, da nikogar in ničesar več ne spoštujemo. Vandalizem, tožbe, nepoštene obravnave, diskriminacije, predsodki … Zadnje čase se mi zdi, kot da sem obkrožena samo še s tem negativizmom. Kaj se dogaja? Je ves svet totalno znorel?
Pa sem glede na vso dogajanje v zadnjih dneh, malo pogledala proti nebu. Mogoče so pa res krivi planeti. Kaj pa luna? Pred nekaj dnevi je bila polna. Glede na različne vire, ki opisujejo vpliv planetov na počutje, so dnevi nemirni in hitri. Menda naj bi do izraza prišlo tudi spletkarjenje, prisluškovanje, obrekovanje in potreba po druženju. Deluje skoraj priročno.
Pa se bomo zdaj kar temu prepustili in za kaotične dneve okrivili luno in planete? Jaz glasujem “NE”. Mislim, da smo dovolj prisebni, da se zavestno odločimo, da bomo ne glede na vse možne izgovore izbrali prijaznost in spoštljiv odnos. Tako do sočloveka kot tudi do skupnih prostorov, narave in – pač vsega. Pa ne govorim o tem, da zanikamo našo slabo voljo. Iskreno lahko damo vsem vedeti, da nam ni do pogovora tudi na način, da ne pokvarimo še njihovega dneva. Na spoštljiv in prijazen način. Asertiven, bi lahko rekli.
| Asertiven je glede na Slovar slovenskega knjižnega jezika tisti, ki odločno zastopa sebe in svoje interese, ob tem pa spoštuje tudi druge. |
Zaključila bom skrajno pozitivno – zanalašč!!!
Zdaj sem svoja čustva “zlila na papir”. Jaz sem v redu. Ko bom tole objavila, bom znova prijela telefon in poizvedovala naprej. Ali pa poiskala še kakšen koristen razpis katere od zasavskih občin in o njem obvestila naše bralce. A vsekakor najprej tole zaključila pozitivno!
Dajte še vi. Pravzaprav – dajmo vsi skupaj in dnevi bodo kar naenkrat lepši – verjemite mi. Dajmo zjutraj pozdraviti soseda in mu prijazno reči dobro jutro. To nam vzame le kanček energije. Preden drugemu kaj zabrusimo, pomislimo, kaj je v življenju dal skozi in kaj vse se mu lahko trenutno dogaja. Zadihajmo in poskusimo drugače – prijazno in spoštljivo. Bodimo glasni, ko imamo tudi kaj za pohvaliti. Ma kaj glasni – preglasimo vse negativce! Premislimo, preden odgovorimo. Bodimo potrpežljivi. In ne pozabimo na prijaznost do sebe.
Pa pozor – menda bo konec meseca nastopil retrogradni Merkur. Saj veste, tisti, ki naj bi bil kriv za motnje pri komunikaciji in v prometu. Ne pustite se mu. Vi kar nadaljujte svojo pot – saj veste prijazno in spoštljivo do vseh in vsega okoli sebe in svet bo za nekaj odtenkov lepši. To res močno verjamem.
