“Mat kurba, si fejst ko prasica, ne? Sej se grdo sliši in tole, ko pridejo gostje iz drugih delov Slovenije, so čeljusti do tal. Alo, lej ga. Kaj se pa ta gre? … No in potem obrazložim, da tukaj je bila revščina. So imeli knapi zajce, kure in tretji so tudi prašiče redili doma …” Tako pripoveduje Perkmandeljc, ki tudi pojasni zgodba za zloglasnimi kletvicami.
Skrivnost razkrije v podkastu:
V Podkumu stojita dve prazni stavbi, ki ju domačini večinoma že dolgo ne uporabljajo. Nekdanji zadružni dom in zaprto gledališče. Na prvi pogled sta to le zapuščena objekta, a zaključno delo Lucije Guzaj pokaže, da bi lahko postali jedro ponovnega oživljanja družabnega življenja.
Analiza njene zaključne naloge razkrije, da problem ni le v dotrajanosti prostorov, temveč v tem, da je iz njih izginil program, ljudje in dogajanje. Ko to izgine, območje ne postane le prazno, ampak začne izgubljati svojo vlogo v vsakdanjem življenju skupnosti.
“Cilj zasnove je preoblikovanje zapuščenih stavb v sodobne večnamenske prostore, ki bodo služili kulturnim, družbenim in izobraževalnim vsebinam, obenem pa okrepili lokalno identiteto in spodbudili medgeneracijsko povezovanje.” je zapisala Guzaj.
Dodaja, da “projekt prikazuje, kako lahko prenova s spoštovanjem lokalnega konteksta ustvari sodobno in trajnostno jedro, ki ponovno prevzame vlogo središča krajevnega dogajanja.”
Za svojo magistrsko delo je bila nagrajena s strani Občine Zagorje ob Savi. Ta je januarja 2026 objavila javni razpis za dodelitev nagrad zaključnim delom. Namen je bil podeliti denarne nagrade avtorjem dodiplomskih in podiplomskih nalog, ki so bila izdelana v lanskem letu.
Na razpis se je prijavilo devet kandidatov, ki so bili vsi tudi nagrajeni. Med njimi je Robert Baš, ki je pripravil analizo prašnih delcev na površini maha. Zgoraj omenjeno delo Lucije Guzaj, ter Nina Knez, ki je obravnavala terestrično lasersko skeniranje in izdelavo načrta jame Markov Štangovc. Urška Ostrožnik je raziskala strateški pomen nevladnih organizacij za družbeno in ekonomsko trajnost. Jernej Lisec je analiziral vpliv geometrijskih sprememb na delovanje stikalnega mehanizma električnega odklopnika. Bernarda Prašnikar je raziskala delovanje Gasilske zveze Zagorje ob Savi. Andraž Jerman je zasnoval in validiral avtomatizirano robotsko celico za pakiranje iz mešanih virov, Tjaša Grabnar pa je pripravila simulacijski model za optimizacijo pretoka skozi turbine hidroelektrarne na srednji Savi.
Zaključne naloge so v fizični obliki shranjene v Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi. Povzetki del so objavljeni na spletni strani občine.
Glede na dolgoletne povprečne razmere je Agencija RS za okolje (ARSO) v zadnjih 30 dneh beležila zelo sušne razmere površin v Zasavju. Kot navajajo na svoji spletni strani, lahko takšne razmere, v kolikor trajajo dlje časa, privedejo do nastanka negativnih posledic. “Na ekosistem delujejo kot dolgotrajna podhranjenost z vodo.” Da bi se razmere izboljšale, bi narava potrebovala milejše padavine, ki se lažje vpijejo v tla.
Količina potrebnih padavin za izboljšanje razmer je, kot pojasnjujejo pri ARSO, odvisna od več dejavnikov. Nanjo vplivajo obdobje trajanja sušnih razmer, njihova intenzivnost, lastnostmi tal in vrsta rastja, na obdelovalnih površinah pa tudi predhodni tehnološki ukrepi. Vsaj za kratkotrajno omilitev razmer bi morajo dnevno na območju pasti več kot 20 mm padavin.
Te na ARSO sicer napovedujejo za sredo, a se bodo v obliki ploh in neviht bolj pogosto pojavljale na zahodu. Na vzhodu bo njihova količina ostala majhna. V četrtek naj bi padavine ponehale, nadaljevalo naj bi se suho obdobje.
Križišče glavne ceste skozi Trbovlje in izvoza do Delavskega doma Trbovlje ter tržnice je bilo v preteklosti kraj mnogih prometnih nesreč, so povedali na trboveljski občini. Ena takšnih, v kateri je bila udeležena deklica, se je zgodila pred kratkim, je na zadnji občinski seji poudaril župan Zoran Poznič. Ter tudi napovedal spremembe. Občina si križišče želi semaforizirati.
“Gre za območje dveh zaporednih prehodov za pešce, kjer so ti zelo izpostavljeni motornemu prometu. Večino prometa po mestu se odvija po tej cesti. Zaradi tega si občina prizadeva, da bi se na tem mestu poskrbelo za varnost,” so pojasnili na občinski upravi. Hkrati pa se na stranski cesti, ki vodi do delavskega doma in drugih objektov v bližini, nahaja še en prehod za pešce. Da bi povečali varnost vseh udeležencev v prometu, je občina naročila izdelavo dokumentacije za ureditev omenjenega križišča. V tej naj bi bila poleg semaforjev vključena tudi ureditev širšega območja križišča, zazelenitev okolice, rekonstrukcija pločnikov in ureditev parkirišča pri Godbenem domu.
Projektno nalogo za postavitev novega semaforja so s strani Občine Trbovlje že prejeli, so potrdili pri Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) in jo marca 2025 tudi že potrdili. Kdaj bi na tem mestu po izdelavi dokumentacije semafor dejansko lahko stal, na Občini Trbovlje še ne morejo potrditi. “Odvisno je od finančnih virov,” so povedali. Spogledujejo se z različnimi možnostmi sofinanciranja iz razpisov Ministrstva za infrastrukturo. Kar pa pomeni čakanje na objavo, rezultate in nato še sprostitve financiranja.
V Trbovljah so imeli policisti lani znova več dela na področju vzdrževanja javnega reda in zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja. Če je število teh prekrškov od leta 2021 padalo, se je lani znova dvignilo nad raven leta 2022. Obravnavali so 303 kršitve predpisov o javnem redu, največ na področju zakona o proizvodnji in prometu s prepovednimi drogami.
Ob tem pa so policisti do streznitve zadržali enkrat več oseb kot v letu prej. Na policijski postaji se je treznilo 23 občanov. Podatke je komandir Policijske postaje Trbovlje Aleš Oberčkal komentiral takole: “V prejšnjih letih smo malo popuščali. Višje število pridržanih v lanskem letu kaže na dejstvo, da nismo bili več tako popustljivi. Policisti so bili lani bolj motivirani, da na tem področju izpostavijo red.”
Največje število kršitev javnega redu in miru so glede na statistiko v Trbovljah pripisali moškim, starim od 35 do 44 let. Pa poglejmo še najpogostejše: neupoštevanje odredbe uradne osebe, prepiranje, vpitje ali nedostojno vedenje, izzivanje ali spodbujanje k pretepu ter nasilje v družini so kršitve, ki so jih trboveljski policisti zabeležili več kot 10-krat. Pod najpogostejše lokacije, kjer so morali posredovati možje v modrem, se je zapisala cesta, ulica oziroma trg, sledijo stanovanja in gostilne.
Dvignilo se je tudi število asistenc, ki so jih policisti opravili kot pomoč zdravstvenim ustanovam. Posredovati so morali v 31 primerih, kar je največ v zadnjih desetih letih. Pred tem so število 10 intervencij prekoračili le v 2018 in 2019, sicer pa so se tovrstna posredovanja gibala od 4 do 8 primerov na leto.
Zaposlenim na trboveljski urgenci grozil, da bo vzel pištolo in vse postrelil
Število storjenih kaznivih dejanj v zadnjih letih ne odstopa veliko, je poudaril Oberčkal. Lani so jih skupaj obravnavali 235. Najpogosteje na področjih tatvine, goljufije, lahkih telesnih poškodb, nasilja v družini in zanemarjanja mladoletne osebe ter poškodovanje tuje stvari.
| Leto | Število kaznivih dejanj |
| 2025 | 235 |
| 2024 | 231 |
| 2023 | 229 |
| 2022 | 257 |
| 2021 | 319 |
Vir: Policijska postaja Trbovlje, poročilo o delu v letu 2025
V kaznivih dejanjih je bilo lani v Trbovljah oškodovanih 168 oseb, je zabeleženo v policijskem poročilo. 110 oseb je bilo ovadenih. So pa oškodovanci v 77 primerih odstopili od tožbe. In sicer najpogosteje v primerih poškodovanja stvari, od preganjanja so odstopili tudi oškodovanci v tatvinah, goljufijah in zatajitvah. Policisti v Trbovljah so lani preiskali dobro polovico kaznivih dejanj.
Tudi lani so se policisti pogosto lotevali preventivnih dejavnosti. Teh je bilo sicer manj kot leta 2024, a več kot v zadnjih petih letih pred tem. Ob tem so prednost dali tematiki prometne varnosti, sledila sta področja javnega reda in miru ter kriminalitete. Najbolj pogosto so o preventivi obveščali v šolah, kjer so se osredotočali na svetovanja za preprečevanje nasilja v šoli ter varnosti na poti v šolo in domov. Sicer pa za leto 2025 občina znova kandidira za naziv najbolj varne občine. “Vsi že nestrpno pričakujemo odločitev komisije. Takšen naziv smo v preteklosti že prejeli in bili nanj ponosni.”
