Se včasih zdi, da do zadnjega kotička poznamo naša mesta. Potem pa te preseneti skupina fotografij, ki so nastale pred nekaj dnevi. Za objektivom je stala Ema Cestnik, ki je svoje fotografsko videnje Trbovelj zbrala v seriji fotografij. Mesto niso le stavbe – so ljudje, so dogodki in je energija, ki jo doda čisto vsaka posamezna stvar, bitje in pojem. Pa poglejmo.
Vodenje krajevnega odbora Rdečega križa z mnogimi humanitarnimi dejavnostmi, medgeneracijske prireditve, obiski vrtcev in šol, pisanje pravljic in pesmi, vodenje plesne skupine, vaje za spomin, mentorstvo na univerzi za tretje življenjsko obdobje, gledališča skupina pa še bi lahko naštevala. Čeprav se mogoče ob branju zdi, da je nemogoče imeti toliko dejavnosti, Vida Lukač dokazuje, da temu ni tako. In ob tem uspe svoj čas organizirati še tako, da skrbi za svoj mali vrt, se sprošča v naravi in se z velikim veseljem druži s svojimi šestimi vnuki.
“Mogoče, ker sem res radovedna,” pravi upokojenka Vida Lukač, ki se je letos razveselila naziva Naj prostovoljka leta 2025 za občino Litija. Koliko ur vsak mesec prostovoljno nameni predajanju znanja in pomoči drugim, ne šteje. “Če nisem fizično nekje prisotna, pa razvijam nove ideje in načrtujem njihove uresničitve.” Priprav je veliko, Lukač namreč na vsaki uri različnih dejavnosti, ki jih vodi, želi predstaviti nekaj novega “Da udeleženci od tega res nekaj pridobijo.” Ko nekaj dela in pri tem uživa, pravi, to res ni težko. Ravno nasprotno. To ji daje še več energije in se ob tem tudi sama sprošča. Dajati svoj čas in oporo nekomu, ki jo rabi, s tem tudi sama dobiva dobro energijo. “Ko nekomu nekaj dam, tudi sama rastem.”
Ob upokojitvi se je prostovoljki mnogih talentov odprl čisto nov svet. Svet velikih možnosti. “Mogoče prej sebe nisem tako dobro poslušala ali si dala priložnosti, da se spoznam. Zdaj dajem priložnosti trenutkom, ko se v meni prebudi majhna radovedna punčka, ki želi spoznati vse. Takrat običajno pišem pravljice za otroke ali pesmi.” Izdala je že zbirko pesmi, pravljice še čakajo. “Ravno danes zjutraj se mi je utrnila ena ideja o črnih luknjah, ki se pojavijo tudi pri ljudeh. In sem jo zapisala. Mogoče moja zbirka pravljic pred izdajo čaka še kakšno – s pomembnim sporočilom.”
Še pred tem pa vse ni bilo tako preprosto. V življenju je šla skozi različne preizkušnje. Eno teh ravno po upokojitvi. Lukač je bila sprva zaposlena v dispanzerju za žene, kasneje kot glavna sestra v litijskem domu za starejše občane, ki ga je mnogo let tudi vodila kot direktorica. Ko se je upokojila, si je, kot pravi – malce nenačrtovano vzela eno leto počitka, saj so ji diagnosticirali raka. “Oba z možem sva istočasno zbolela za isto vrsto raka – že drugič. Ko sva šla skupaj v zdravilišče, so nama rekli, da takšnega primera še niso imeli.” Da je bil zanju to velik šok, pove. Ampak, kot pravi, o preteklosti nima smisla preveč razmišljati. “Nikoli ne vemo, kaj nam bo prinesla prihodnost. Zato je treba živeti ta trenutek.”
Po koroni, iskreno pove Lukač, se je v njeno življenje prikradla še tesnoba. In se je odločila, da bo ukrepala. Vpisala se je na tečaj hipnoze in NLP tehnike ter kasneje še tečaj vadbe dihanja z naravo. Ter po tem še na tečaj za terapevtko fraktalnega risanja. Zdaj tehniko uči v različnih skupinah, šolah in vrtcih. “Gre za vrsto sproščanja, ki vpliva na celo telo. Pomaga pri izgorelosti, depresiji in je primerno tudi za vse ranljive skupine.” Da ji ležijo vse vrste ročnih spretnosti, je spoznala že prej in tudi to začela deliti z drugimi. Tudi različne vrste plesa, v katerih neizmerno uživa. “Mogoče bom kakšen delček sebe iskala celo življenje. Ko pomislim, kaj vse je na svetu, se mi zdi to zelo fascinantno. Koliko stvari je, ki se jih lahko naučimo. Vsakič ko izvem za kaj novega, želim to spoznati vsaj malo bolje in deliti naprej.”
Da vse to znanje zdaj brezplačno ob različnih priložnostih predaja naprej, se ji zdi povsem logično. “To delam že celo življenje. Tudi ko sem bila otrok sem v osnovni šoli pomagala tistim, ki so potrebovali pomoč. Kadar sem nekaj znala, sem to predajala dalje.” Ko je bila osnovnošolka, si je celo želela postati učiteljica, a je vedno nekje v ozadju prevladovala misel, da bo nekoč zdravnica ali medicinska sestra. Na medicino se nato ni vpisala, saj je imelo življenje zanjo malce drugačne načrte. Ko je bila stara 15 let, je umrl oče in da bi mamo finančno razbremenila, se je zaposlila. Učenje pa je vrednota, za katero Lukač pravi, da jo je dobila od očeta. “Kot deklica, sem se skupaj z njim učila, ko je delal izpite za strojevodjo električne lokomotive. Verjetno je to, da je potrebno biti radoveden, zapuščina mojega očeta.”
So trenutki, ko je utrujena, prizna. Takrat se umiri in nariše fraktalno risbo z barvami, ki ji dajejo energijo. Pomaga ji tudi poslušanje dobre glasbe in samohipnoza. Umiri se tudi na svojem rajskem vrtu, kot mu pravi, in v naravi, kjer jo pomirja ogromno lepih prizorov in zvokov. “To mi daje en velik občutek ljubezni, ki je eden najlepših na svetu. Živimo na zelo lepem planetu, ki nam ponuja ogromno. Treba je to znati ceniti.”
Nagrade za naj prostovoljko leta 2025 ni pričakovala. Za kandidaturo so jo spodbujali že prej, a ni želela sodelovati, saj vsega tega, kot pravi, ne počne z namenom, da bi bila nagrajena. A se je tokrat vseeno odločila, da sodeluje. “Zelo sem bila presenečena, ko so poklicali moje ime in prav tako moj mož, ki je sedel poleg mene. Počaščena sem, da sem prejela ta naziv. Pa vseeno mislim, da ta pripada vsem nam – celi skupini ljudi, ki za delamo za dobrobit skupnosti.” Včasih se ji zdi, da je prostovoljstvo premalo vidno. Brez tega si človeške družbe ne predstavlja. “Ljudje so si od nekdaj pomagali med seboj. Solidarnost in pomoč drugim je nekaj, kar nas gradi. Brez empatije se ljudje ne bi mogli razvijati. Je del kulture.” Danes je hvaležna, da so ljudje prepoznali njen prispevek družbi. Priznanje visi na steni v spalnici, kjer, kot pravi, ga vsak večer lahko vidi in si reče: “Evo, nekaj dobrega si pa naredila.”
Preko 3.000 šol iz 113 različnih držav se je prijavilo na razpis za nagrado Global Schools Prize. Med temi se je zasavska Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje na področju razvoja umetne inteligence zavihtela med top 5 šol. Če zmagajo, jih čaka lepa denarna nagrada, za katero že vedo, kako jo bodo uporabili. “Pogovarjali smo se, da bi nadgradili računalniški laboratorij,” nam je povedala ravnateljica Vesna Kralj. A na odločitev komisije bodo morali še nekaj dni počakati.
| Nagrada Global Schools Prize želi prepoznati in počastiti izjemne šole z vsega sveta – institucije, ki na novo zamišljajo, kaj je mogoče v izobraževanju, so zapisali na svoji spletni strani. Ustanovili so jo leta leta 2025. Posebna komisija bo iz ožjega seznama izbrala deset izjemnih zmagovalcev v posameznih kategorijah, ki bodo prejeli po 50.000 dolarjev. Od teh bo ena izjemna šola prejela nagrado Global Schools Prize in 500.000 dolarjev za povečanje njenega vpliva. |
Ob razglasitvi finalistov so bili najprej v šoku, nam še prizna ravnateljica. “Gre za prestižno nagrado institucije, ki je leta prej že izbirala naj učitelja. Naš učitelj Uroš Ocepek pa je v razpisu videl priložnost in nas prijavil. Sam dijake že vrsto let uvaja v umetno inteligenco. Da smo med najboljšimi pet, pomeni, da na tem področju delamo dobro.”
Ob tem je Kralj poudarila, da takšen projekt ni nastal čez noč, temveč se je nadgrajeval leta in leta in je plod trdega dela učiteljev in dijakov. Razglasitev najboljšega, ki bo prejel še finančno nagrado bo 12. maja.
Naslovna fotografija: FB Uroš Ocepek
Novembra lani je direktor litijskega zdravstvenega doma (ZD) Mario Bjelčević z županoma občin ustanoviteljic in predstavniki Ministrstva za zdravje slavnostno “odkril” temeljni kamen in s tem naznanil začetek gradnje novega prizidka, ki bo v osnovi namenjen prostorom Satelitskega urgentnega centra. In če so pregrade okoli parkirišča pri ZD nakazovale, kje se bo nahajal prizidek, je ta zdaj že dobro viden. Gradbinci lokalnega podjetja Trgograd so namreč dokončali pritlični del nove gradnje.
Spomnimo, vlada naj bi v Sloveniji odobrila gradnjo 15 satelitskih urgentnih centrov (SUC), ki naj bi razbremenili delo v večjih urgentnih centrih po državi. Med temi je bil izbran tudi litijski ZD, ki bo po otvoritvi prizidka pridobil nove prostore za širitev svojih storitev. Pritličje prizidka bo namreč namenjeno urgentnemu centru, zgornje nadstropje pa bo služilo novim prostorom za upravo. Tako se bo v obstoječem “starem” objektu sprostilo nekaj prostorov, ki jih bodo po besedah direktorja namenili novim ambulantam.
“Prizidek naj bi bil zgrajen v začetku naslednjega leta. Nato sledi še pridobitev uporabnega dovoljenja in selitev. Želimo si in upamo, da bomo maja naslednje leto nove prostore že lahko uporabljali,” nam je povedal Bjelčević. Načrti ostajajo enaki. V spodnjih prostorih se naj bi nahajal urgentni center, v zgornjih pa skupni prostori in predavalnica ter upravno-administrativne pisarne. V prvem nadstropju, kjer se trenutno nahaja uprava ZD, bo, po besedah direktorja, nastal prazen prostor, ki naj bi ga uredili v nove ambulante.
| SUC naj bi bil odprt 24 ur na dan, vse dni v letu. Obiskali ga bodo lahko pacienti z nujnim stanjem ali znaki bolezni, za katera bo veljalo, da ne morejo počakati do obiska osebnega zdravnika. Lokacija bivanja pri tem ne bo pomembna. Od trenutne Nujne medicinske pomoči, ki trenutno deluje v ZD Litija, se bo nov satelitski urgentni center razlikoval v obsegu pomoči, ki jo bodo lahko zaposleni nudili ter v številu prisotnih urgentnih zdravnikov. Tudi če bo ekipa nujne pomoči na terenu, bo lahko pacient dobil obravnavo v SUC. Na voljo bo imel tudi dodatne laboratorijske preiskave in zdravila, na opazovanju bo po potrebi lahko ostal dlje časa. |
V teh dneh se bodo predvidoma začela dela na regionalni cesti G2-108, torej na zasavki. Zgradili bodo rondo in prenovili cestišče na mostu čez Savo proti Zagorju. Kot je dodal zagorski župan Matjaž Švagan, bo pred rondojem tudi tabla. Ta naj bi opozarjala na morebitne težave na avtocesti in, po potrebi usmerjala promet proti Litiji.
Približno sedem mesecev naj bi podjetji AGM Nemec in CGP izvajali dela težka približno 1,3 milijone evrov.
Če bo nesreča na Trojanah, boste to izvedeli že pri savskem mostu
Povečini bodo dela potekala ob polovičnih zaporah, promet pa bo urejen s semaforji, so nam sporočili iz Direkcije za infrastrukturo RS (DRSI). “Občasno – predvsem pri izvedbi dilatacij in asfaltiranju voznih pasov na mostu čez Savo, bo popolna zapora.” Urejen bo obvoz, so še dodali.
Na mostu bodo potekala celovita obnovitvena dela, v katerih bodo zamenjali dilatacije, uredili hidroizolacijo in nov asfalt na vozišču, prenovili odvodnjavanje, sanirali robne vence z montažo varnostne ograje in postavili novo cestno razsvetljavo. Pred rondojem naj bi stala usmerjevalna tabla, sredi rondoja pa je načrtovana zelenica.
