Še pred tem pa sva dve ZON-ovki sedli pred mikrofon in odprli debato o volitvah. Ali pa bolj rečeno o vsemu, kar se je dogajalo na okoli in okoli. Zabavno je bilo, ni kaj!
Ta teden, je na strelišču Strelskega društva MROŽ v Velenju potekalo področno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem. Udeležile so se ga za srednje šole z območja Vzhodne slovenske regije. Dijakinja 4. letnika športnega oddelka Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, Nika Skubic je s suverenim nastopom osvojila prvo mesto v svoji kategoriji. S tem nastopom si je priborila mesto na finalnem tekmovanju, ki bo potekalo maja.
Sorodni članek:
Čeprav se sliši kar malo verjetno, pa smo se vseeno na lastne oči prepričali, da veliki in težki kosi lesa, prepojenega z raznimi nevarnimi snovmi, res ležijo na savskem bregu. In to razmetani, na poti proti Savi. Na levem bregu Save med trboveljsko železniško postajo in slavnim dimnikom podobo lepe zasavske narave kazijo razmetani kosi železniške opreme.
Prvi klic je bil na HSE EDT, kjer nam je direktor Ervin Renko povedal, da s problemom ni seznanjen. Se pa v bližini njihove energetske lokacije ureja del železnice, kjer se dotrajani pragi menjujejo. “Ampak to ni naše zemljišče. Mi le izvajalcem dovolimo dostop do njihovih virov in parcel preko našega mostu.”
Gre za območje omejenega gibanja, saj čez most na eni strani lahko pride le tisti, ki mu dovolijo dostop. Torej to ni bil “kar nekdo”. Iz druge strani pa je možno le po železnici. Torej bo edini pravi naslov za obrazložitev družba Slovenske železnice. Tam pojasnijo, da na tej lokaciji trenutno urejajo deponijo. Pravijo: “Vse pragove bomo ustrezno zložili najkasneje do 23. marca 2026. Po zaključku postopka javnega naročila bomo pragove predali pooblaščenemu in usposobljenemu izvajalcu na ekološko uničenje.”
Naj še dodamo, da so tako razmetani pragovi tam že več kot dva tedna. Zakaj so razmetani in na bregu reke, nismo dobili odgovora. Na dežju, ob zemeljskih premikih in edina sreča, da ni bilo vmes poplav in povišanega vodostaja Save. V tem primeru bi lahko ves material odneslo v reko in po Savi navzdol. V imenu Slovenskih železnic pa v zelo kratkem odgovoru, ki so ga nam namenili, dodajo še: “Zavedamo se pomena odgovornega ravnanja z materiali, zato vse aktivnosti izvajamo skladno s predpisi in z jasnim ciljem zagotavljanja varstva okolja.”
Pod vodstvom trenerjev Miha Kovačiča in Barbare Haberle, so prejšnji teden trboveljski tekmovalci v Idriji osvojili kar 23 medalj in so bili po številu medalj na tekmovanju neuspešnejši. Zlato je domov prinesel Arman Hozanović pri kadetih do 52 kilogramov ter pri mladinski kata ekipi. Pridružil se mu je tudi Tian Ovnič, ki je sodeloval tako pri mladincih do 47 kilogramov kot v mladinski ekipi. Ekipo, ki je osvojila zlato je dopolnil še Anej Hrušovar. Pri dekletih sta se z zlatom izkazali Ana Jazbec pri mlajših kadetinjah do 47 kilogramov in Vita Audič pri članicah do 55 kilogramov.
Na drugo stopničko sta se postavila Anej Zapotnik pri mlajših kadetih v katah in Lučka Jazbec, ki je sodelovala v kategoriji mladink do 48 kilogramov. Ekipo mladink, ki je dosegla srebro v katah so zastopale Lana Herman, Lučka Jazbec in Nejla Mujkanović.
Odlični tretje mesto si je pritekmovala Tara Vozel pri mlajših kadetinjah v katah in v borbah do 42 kilogramov. Poleg srebra se je Lučka Jazbec pri mladinkah v katah pokazala še z bronasto medaljo. Anej Hrušovar je poleg zlate medalje v ekipi prejel še bronasto v katah pri mladincih in članih. Prav tako je Tian Ovnič v katah pri članih dobil bronasto medaljo. Z odličnim 3. mestom se je lahko pokazal tudi Branko Glavač pri para-karateistih v katah. Ekipo, ki je osvojila bronasto medaljo pri mlajših kadetinjah v katah so sestavljale Ana Jazbec, Franja Krajšek in Tara Vozel.
V športnih borbah so bronaste medalje lahko pokazali Franja Krajšek pri mlajših kadetinjah nad 52 kilogramov, Max Potočnik pri kadetih do 52 kilogramov, mladinki Nikita Peklar do 66 kilogramov in Katja Pleša nad 66 kilogramov ter mladinca Izak Šekerić do 55 kilogramov in David Napret do 76 kilogramov.
V vlogi sodnic sta bili Aida Medić in Ida Smajlagić.
Sorodni članek:
Ob našem obisku so z veseljem in ponosno pokazali dva stola, ki so ju ravno izdelali. Eden z naslonjalom, drugi brez. Oba so najprej iz starih palet sestavili, nato pa so ju še oblazinili in tapecirali.
Mentor Jure Gačnik je o izdelavi stola povedal: “Tukaj vse izdelujemo ročno in tudi orodje je preprosto. Ko se lotimo projekta, se pogovorimo, kaj bomo naredili. Pa, kako smo pripravljeni, kakšen material in kakšno orodje imamo. Potem eden od udeležencev – v primeru izdelave stolčka je bil to Branko Glavač – les razžaga na mere, ki mu jih je izmeril Ernest Mešič.” Da sploh ni tako preprosto, saj je treba vključiti tudi matematiko. Tako lahko fizično delo postane tudi uporabno učenje. Ob tem Gačnik doda, da šele po skicah in izračunih na vrsti pride orodje.
Da je projekt toliko bolj pomemben, ker gre za učni proces, kjer je na koncu tudi izjemen rezultat, verjetno ni potrebno posebej izpostavljati. “Ob takšnemu delu udeleženci vidijo, da lahko marsikaj naredijo v življenju in da ni treba vsake stvari kupiti” Povrh vsega pa se učijo potrpežljivosti in vztrajnosti pri doseganju ciljev.
Lesena krona še vedno največji ponos
Najbolj zgovoren udeleženec Ernest je opisal postopek izdelave stola. Najprej se dogovorijo, kaj bodo naredili, je dejal. Nato rišejo na les. Skico pripravijo na računalniku, kjer dodajo vse mere. Od tam vajeti šrevzame Branko, ki les odreže. Ko imajo vse pripravljeno, se z mentorjem pogovorijo, kako bodo odrezane kose sestavili v končni izdelek. Tapeciranja zaenkrat še ne delajo sami, ker proces vključuje nevarno orodje – pnevmatični spenjalnik. Ko bodo dovolj spretni, bodo prevzeli tudi zahtevnejši del izdelave, je prepričan Gačnik.
Pred vhodov v zasavski VDC so nam udeleženci pokazali še, kako so naredili visoko gredo. Trenutno pa so najbolj ponosni na leseno krono, ki so jo izdelali za Miss Slovenije.
Zaenkrat le stare stole
Direktorica VDC Zagorje Hedvika Kovač je navdušeno dejala, da je vesela da so udeleženci začeli projekt tapeciranja stolov. Naročil za izdelavo novih stolov ne bodo jemali, ker nimajo ustreznih strojev in prostorov. Tudi se ne bodo lotili preoblačenja foteljev ali kavčev. Bodo pa z veseljem stare stole preoblekli. Tako na oko bo preoblečen stol kupca stal med 20 in 35 evri. Za novo tapeciranje stolov ocenjujejo, da bo treba odšteti od 20 do 35 evrov.
Poslovna darila
Direktorica Hedvika Kovač je dodala, da se na VDC Zagorje obračajo podjetja ob koncu leta za poslovna darila. Kot primer je navedla copate in povedala, da je nanje mogoče našiti tudi logotip podjetja.
Poleg delavnice za les imajo tudi delavnico, kjer sodelujejo predvsem dekleta. V tej delavnici šivajo in vezejo. Ustvarjajo ninice, copate, vezejo na brisače … Vodja lastnega projekta Eva Babič nam je povedala, da je udeleženka Lubi Mladenovič podala in izvedla idejo o obeskih za ključe. Narejeni so bili iz odvečnih kosov blaga, ki so ostali od drugih projektov.
V VDC Zagorje imajo tudi trgovino, kjer prodajajo izdelke udeležencev. Odprti so med tednom od 8. do 16. ure. Novih projektov, kot je tapeciranje, sicer nimajo na vidiku, vendar pa se nikoli ne ve, kakšna ideja se bo porodila med udeleženci in mentorji.
Preberite še:
Zasavci so znova pokazali svojo odločenost. Na zadnji predvolilni dan je na volišča odšlo še dodatnih 1.351 volilnih upravičencev, ki so podprli svojega najljubšega kandidata.
Kako so se z obljubami in mnenji v živo odrezali kandidati v Zagorju:
V Zasavju znova presegli slovensko povprečje
Najbolj množično so tudi na tretji predvolilni dan svoje glasove oddali Trboveljčani. Skupaj je na volišča odšlo 1.351 prebivalcev zasavske regije. Torej je bila v odstotkih njihova udeležba 2,6. Za koliko se presegli državno povprečje še ni znano, saj rezultati slovenskega povprečja še niso objavljeni.
| Hrastnik | Trbovlje | Zagorje | Litija | |
| Volilna udeležba, 19. 3. 2026 | 155 | 460 | 389 | 347 |
Vir: Upravne enote občin
Pa poglejmo še seštevek volilcev, ki so že izkoristili pravico, da namenijo svoj glas tistemu, ki ga v naslednjih štirih letih želijo videti v vlogi poslanca. Teh je bilo 4.032, kar predstavlja 7,8 odstotni delež volilnih upravičencev. Teh je v najmanjši slovenski regiji 51.681.
Najvišji obisk so predčasna volišča zabeležila v sredo. Zasavci so se odrezali s 3 odstotno udeležbo, medtem ko se je slovensko povprečje ustavilo pri 1,7 odstotkih. Danes in jutri bodo volišča zaprta. Znova se bodo odprla na razpisan volilni dan, torej v nedeljo, 22. marca, ob 7. uri in ostala odprta vse do 19.
O udeležbi na prvi in drugi predvolilni dan spodaj:
Skoraj za enkrat toliko so Hrastničani in Trboveljčani presegli slovensko povprečje
Za še neodločene Hrastničane in Trboveljčane:
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
Namero o oddaji slabih 8 kvadratnih metrov zemljišča je Občina Zagorje objavila na svoji spletni strani. Gre za travnato površino pri Evroparku, na kateri se trenutno nahaja avtomat s hrano in pijačo. “Na delu tega zemljišča je že postavljen in obratuje sezonski samopostrežni aparat za prodajo oziroma distribucijo kave in ostalih toplih in hladnih napitkov ter manjših prigrizkov,” so zapisali in dodali, da slednji ni v njihovi lasti in zato ni del najema.
Najemnina manj kot 20 evrov na mesec
Mesečna najemnina za zemljišče je določena pri 19,12 evrih. Zainteresirani lahko ponudbo ali izjavo o interesu na občinsko upravo oddajo pisno, in sicer do 25. marca. V primeru več interesentov bodo opravili pogajanja o višini najemnine. Vsekakor pa namen ni del pogajanj. Tudi če trenutni najemnik in lastnik aparatov ne bo ostal, bo nov najemnik moral na lokacijo postaviti avtomat. Obratovanje avtomata je namreč namen sklepa najema.
Občina ima za pogodbeno sodelovanje določene tudi posebne pogoje. Avtomat in njegova okolica morata biti ves čas urejena in vzdrževana, za red in čistočo je dolžan skrbeti najemnik. Prav tako za redno vzdrževanje in polnjenje avtomata, v katerem ne sme prodajati alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov. Občina lahko v primeru neurejenosti avtomata in okolice nemudoma odstopi od pogodbe in zahteva takojšnjo odstranitev aparata. Z “zmagovalnim” ponudnikom pa bo sklenila 5-letno pogodbo.
Sorodni članek:
Glede na statistične podatke se zasavska regija hitro stara. Kaj bi kot poslanec naredili, da mladi ostanejo ali se vrnejo v Zasavje, je bilo vprašanje, ki ga je voditeljica Neža Šabanovič Grmšek kandidatom za vstop v Državni zbor zastavila na zagorskih soočenjih. Prva se je problema lotila Alenka Forte, ki je poudarila, da je prav država odgovorna za razvoj regij. Če se v Zasavju prebivalstvo stara, je potrebno razviti nova delovna mesta, je prepričana. “Mladi potrebujejo delovno mesto v bližini in stanovanja. Tukaj država lahko pomaga z investicijami.”
Stanovanja in še več stanovanj
Z investicijami, predvsem v bivalne enote, se je strinjala večina kandidatov. Til Šiles vidi priložnost v ponudbi neprofitnih stanovanj za mlade in okrepljenemu javnemu prevozu. A hkrati poudarja, da bi bilo potrebno narediti decentralizacijo in mogoče v zasavsko regijo pripeljati kakšno od ministrstev. No, javnih prevozov se je dotaknil tudi Uroš Macerl. “Ta družinam odvzame veliko skupnega časa, saj so starši večinoma ujeti nekje na poti med služno in domom.” Kdor ima rad svoj kraj in si želi ostati, bo ostal, je prepričan. “Jaz sem si tukaj sam naredil delovno mesto. Težko je, ampak se da. Pri podpori za odpiranje novih mest in samozaposlovanja pa lahko država naredi veliko.”
Natalija Stošicki medtem zagovarja poslušanje in vključevanje v odločanje. “Mlade je treba znati poslušati. Generacija ZX deluje povsem drugače – prva stvar je, da jim omogočimo delo od doma.” Sama bi spodbujala tudi podjetništvo. V krepitvi gospodarstva vidi rešitev tudi Tanja Brajer, ki bi Zasavju za razvoj gospodarstva namenila zajeten kupček denarja. “Mladim je treba narediti privlačna delovna mesta. Večina se nas v službo vozi v Ljubljano pa si večina želi ostati doma. Tu trenutno ni primernih delovnih mest za nas.”
Domače okolje ne ponuja neomejeno možnosti za kariero
Da mladi ne morejo vedno uresničiti želja po karieri v domačem okolju, je realno povedal Peter Gospodarič. Kot primer je navedel nekoga, ki si želi postati pilot, a v Sloveniji zanj ni delovnega mesta. Sam bi ukrepe za zadrževanje mladih doma razširil po celotni državi. Začel bi z zagotavljanjem zadostne količine zazidljivih parcel, da si lahko mladi ali drugi investitorji naredijo stanovanja. “Naj bodo vrtci brezplačni, da mladi ne stojijo pred izbiro med stanovanjem in otrokom,” je drugi predlog njegove stranke. Temu Stošicki doda tudi zmanjšanje obremenitve plač, da mladi talenti ne “bežijo” v tujino, kjer za svoje delo dobijo večje plačilo.
Kajtimir Kunc je kot zadnji med govorniki izjavil, da so ostali kandidati z odgovori zašli od osnovne teme, ko so govorili o dnevnih migrantih. “Če hočemo vrniti tiste, ki so se izselili iz Zasavja, je potrebno izpolniti nekaj pogojev.” Sam pravi, da že 23 let živi v Zagorju in bil priča gradnji le enega večstanovanjskega objekta v Kisovcu. Pri tem ga je voditeljica spomnila na novo gradnjo na Selah. “Sta bila pač dva namesto enega,” je odvrnil Kunc in poudaril, da je več stanovanj potrebnih, da bodo imeli mladi kje živeti.
Pa poglejmo še nekaj izjav včerajšnjega dneva:
Natalija Stošicki (Demokrati. Anžeta Logarja): “Tisti moment, ko začne nekdo delati za svojo korist in ne za korist tistih, ki so ga izvolili, bi moral odstopiti … Odgovornost je tista, ki terja odstop.”
Til Šiles (Mi, socialisti!): “Ena možnost je Jackpot, druga pa nacionalizacija praznih stanovanj in gradnja novih javnih neprofitnih. Kakorkoli obrnemo – to bomo morali narediti, drugače mi mladi ne bomo mogli priti do stanovanj.”
Tanja Brajer (Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka in Fokus Marka Lotriča): “Prevzeti bi morali odgovornost in to popraviti … Jaz bom še naprej opozarjala na krivice in nepravilnosti, ki se bodo dogajale.”
Kajtimir Kunc
Alenka Forte
Natalija Stošicki
Tanja Brajer
Til Šiles
Peter Gospodarič
Uroš Macerl
Kajtimir Kunc (koalicija Alternativa za Slovenijo): “Če zasebnik ni pripravljen prodati oziroma izsiljuje s svojo ceno, je treba najti druge ukrepe. Konec koncev lahko tudi z nacionalizacijo.”
Peter Gospodarič (Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča): “Čas je, da se preluknjani žepi naše države zašijejo … Ko bi bilo to pod kontrolo, bi verjetno ugotovili, da bi kakšne davke lahko začeli nižati.”
Alenka Forte (Slovenska demokratska stranka): “Če bi združili lokalno skupnost in državo, katere odgovornost je, da skrbi za enakomerni razvoj vseh regij – ne vidim, kako bi lahko država tukaj gledala stran.”
Uroš Macerl (Levica in Vesna): “Na koncu so ravno zasavske firme dobila največjo kazen in izgubile nekaj dobrih investicij.”
Prejšnji teden so se v Trbovljah soočili kandidati okraja Hrastnik-Trbovlje:
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
Zaradi nujnih vzdrževalnih del bodo v Kresnicah ta vikend za promet zaprli most čez reko Savo. Popolna zapora je napovedana v soboto, 21. marca, med 7. in 22. uro. Prav tako ob 7. uri zjutraj ga bodo zaprli tudi v nedeljo, 22. marca. Ponovno naj bi se bilo možno po njem zapeljati po 13. uri isti dan.
Prečkanje Save bo tako mogoče preko dveh najbližjih mostov. Iz ljubljanske smeri v Jevnici, iz Zasavske pa v Litiji. Spomnimo, nedelja je v Sloveniji volilna. Potekala bodo namreč glasovanja za poslance, ki bodo o Sloveniji odločali naslednja štiri leta.