Pisalo se je leto 2016 in ravno sem prišla domov iz porodnišnice. Milijon občutkov, saj se je v tem času odvijala moja osebna zgodba. Na zadnji dan v letu 2015 sem izvedela, da je moj otrok drugačen. Trisomija 21. Kaj vse se je dogajalo takrat v meni, je stvar povsem ločenega zapisa in brez skrbi, tudi to bom še delila z vami.
Takrat sta se mi hkrati rušila osebni in poslovni svet.
Ravno sem vstala. V še eno depresivno jutro, ko nisem imela moči, da bi se sploh preoblekla iz pižame. Pa je zazvonil telefon. Bil je eden od mojih virov. “Ej, padla je skala na glavno cesto v Trbovljah.” Ok, novica. Bom uredila. Pa saj, kaj takega se zgodi večkrat v Zasavju. Pa še reče: “Ej ni tako kot ponavadi. Tole mora biti nekaj velikega.” Takoj aktiviram kolegico Uršo, ki je takrat tudi pripravljala novice za ZON.si. Čez nekaj minut me kliče in bilo je noro. Velikanska luknja v cesti, 200-tonski skali pa ujeli dve osebi v avtomobilu. Začelo se je reševanje in poročanje direktno s terena. Na vezi sva bili z Uršo in na nekaj ur objavljali sveže informacije. Velikanski skali sta skoraj pokončali dve osebi, ki sta bili nekaj časa ujeti v avtomobilu na trboveljski vpadnici, ob cementarni. Taisti skali pa sta tudi, na vrat na nos, za dober mesec zaprli pot v mesto.
Noro! In že po prvi uri je stran www.zon.si padla. Ne tako kot skala, ampak bila je enostavno neodzivna.
Vsaka “gajstna” novica je razburkala
Vedno poudarjam, da čeprav delam v digitalu, sem jaz tista, ki skrbi za vsebino in posel – programerske zadeve pa prepuščam drugim. In to je bilo zame še huje, ker ne morem ničesar popraviti. Toliko ljudi je bilo v istem trenutku na naši strani, da je bila nedosegljiva. Pa ne samo to – ko nam je uspelo spet naložiti “nazaj gor” so ljudje tako klikali in osveževali, da je bilo vse skupaj Sizifovo delo. S precej muke, koordinacije, povečanjem prostora in zmogljivosti strežnika in smo se rešili. Za nekaj časa.
Uff, če bi začela naštevati vse programerske težave, ki smo jih imeli od 2014, ko je ZON.si “zalaufal” bi bil ta prispevek praktično neskončen. Ne konca ne kraja tovrstnim problemom. In vsak, ki je prišel zraven, je mislil, da eno spletno stran iz enega Zasavja bodo pa že uredili. Že drži. Vse normalno, dokler ni prišla ena “gajstna” novica, ki je statistike vrgla v zrak in s tem spet naše težave na naši strani. In ta “zrak” je bil vsakič višji, ker nam že od leta 2014 vztrajno raste število bralcev.
Leto 2026 se je za nas vsekakor začelo s tehničnimi težavami. Pred nekaj tedni ste tako klikali, da je stran že vsaj 3-krat padla. Na posamezen prispevek tudi preko 40.000 bralcev in to le v nekaj urah. Pa saj ni čudno, da pade dol, a?
Vsaka stvar za nekaj dobra
Zaradi tega ima ZON.si tudi novo podobo, pa nov skelet, pa novega programerja, pa nov strežnik … Še nismo končali, veliko dela je še. Ampak gremo samo navzgor.
Sem že skoraj pozabila, kako se je moj današnji zapis začel. Z mojo zgodbo, a ne? Ko sem bila čustveno najbolj na dnu, se mi je še na poslovnem področju začelo sesuvati. In veš kaj! Očitno sem točno to potrebovala. Ker sem vstala, slekla pižamo in oblekla svoj superherojski kostim (ja ok, bila je najbolj udobna in raztegnjena trenirka, priznam) in šla v akcijo.
Ker ne verjamem v Boga, recimo, da mi Vesolje ni pustilo samopomilovanja. Brcnilo me je v rit in mi dalo na izbiro – lahko nekaj narediš in zmagaš ali pa se še naprej smiliš sama sebi.
