nedelja, 8. marca 2026
nedelja, 8. marca 2026
VOLITVE DZ 2026
Home » Archives for 24. 12. 2025
Daily Archives

24. 12. 2025

Zgodil se je črn scenarij: Zaprta cesta, vlake nadomestili avtobusi
AktualnoHrastnikKronikaLitijaRadečeTrbovljeZagorje

Zgodil se je črn scenarij: Zaprta cesta, vlake nadomestili avtobusi

| S.G.
Avtor: S.G.

Na relaciji Hrastnik – Zidani Most namesto vlakov vozijo avtobusi, zaprta je tudi cesta za Savo na isti relaciji. Vlak je do smrti povozil neznano osebo.

Iz PU Celje so sporočili, da je v prometni nesreči, ki se je zgodila danes popoldan v Zidanem Mostu, umrl kolesar. Kljub spuščenim zapornicam, se je kolesar zapeljal čez železniške tire. V istem trenutku je pripeljal vlak in prišlo je do najhujšega. Dogodek še preiskujejo.

Zaradi izrednega dogodka, bo na relaciji Hrastnik-Zidani Most in obratno organiziran nadomestni avtobusni prevoz, so sporočili na Slovenskih železnicah. Avtobus bo vozil v obeh smereh po cesti Hrastnik-Marno-Rimske toplice-Zidani Most. Nastajale bodo zamude, so še napovedali.

0 comments
FacebookCopy LinkEmail
Iz uredništva ZON, kjer palčki ne spijo (ampak objavljajo)
AktualnoHrastnikLitijaRadečeTrbovljeZagorje

Iz uredništva ZON, kjer palčki ne spijo (ampak objavljajo)

| Uredništvo ZON
Avtor: Uredništvo ZON

Ta hip smo v uredništvu ZON Neža, Maruša, Laura in Patricija. Tisti palčki, ki skrbimo, da informacije, zgodbe in včasih tudi ekskluzivne novice po najkrajši (in najhitrejši) poti pridejo do vas, dragi bralci. Brez sani, a z odprtimi zavihki, telefonom na tihem (vsaj v teoriji) in s precej kave.

Za nami je leto, ki bi ga težko strnili v nekaj vrstic. Pa vendar: leto, v katerem je najmanjša regija v državi še enkrat dokazala, da zna biti glasna, prodorna in zanimiva tudi onkraj slovenskih meja. Zgodbe so nas vodile na Češko, v Bosno, na Hrvaško, v Bolgarijo in Bruselj pa vse do Brazilije in Portugalske. Zasavje je šlo v svet – in svet je (vsaj malo) prišel k nam.

Kaj nas čaka prihodnje leto? Ne vemo natančno. Vemo pa, da bo leto državnih in lokalnih volitev, leto vprašanj, preverjanj, soočanj in – upamo – odgovorov. Leto, ko bo še toliko bolj pomembno, da veste, kaj se dogaja v vašem kraju, kako se porablja javni (torej vaš) denar in kdaj je treba opozoriti, da je pravica morda zgrešila pot.

Leto 2025 se bo zapisalo tudi kot leto, ko smo ustanovili Medijski laboratorij – novinarsko učno stičišče, kjer se valijo novi kadri, kjer javnost spoznava medije od znotraj in kjer gradimo most med objavljeno novico in občinstvom. To bo leto, ko smo postavili podkast studio in posneli prvi ZONkast. In ja – idej je še precej več, kot jih lahko naštejemo tukaj.

Seveda pa ZON ni samo današnja ekipa. Manjka še Špela, pa kakšen Darjan, Primož, Lucija, pa tudi Srečko, Maša in še kdo, brez katerega ZON ne bi bil to, kar je. In prav vsak od njih je del zgodbe, ki jo skupaj pišemo že leta.

Zakaj vse to počnemo? Ker verjamemo, da lokalne zgodbe štejejo. Ker verjamemo v javni interes. In ker si zaslužite biti obveščeni – redno, jasno in pošteno.

Hvala vam za zaupanje, za branje, za deljenje, za kritiko in pohvale. Brez vas tudi mi ne bi imeli razloga, da bi palčki vztrajali pozno v noč.

Naj bodo prihajajoči prazniki topli, novo leto pa pogumno, radovedno in – če se le da – malo bolj pravično.

V imenu vseh, ki smo te dni (in noči) v uredništvu ZON.si – srečno 2026! 🎄✨

0 comments
FacebookCopy LinkEmail
Kaj imajo skupnega Radeče, penina, Sava in trinajstica?
AktualnoRadeče

Kaj imajo skupnega Radeče, penina, Sava in trinajstica?

| Špela Hernavs
Avtor: Špela Hernavs

Kljub dežju in nizkim temperaturam so Radečani ponovno pokazali svojo srčnost in željo po druženju. V radeškem splavarskem pristanu se je zbrala množica domačinov in gostov, ki so skupaj obeležili poseben trenutek v prazničnem času.

Sava kot vez med ljudmi in prostorom

Bistvo dogodka je povezovanje ter poklon reki Savi, ki Radečane povezuje in tako ali drugače vpliva na njihova življenja že od nekdaj. V zadnjih letih pa za marsikoga pomeni tudi prostor za oddih, umik od hitrega vsakdana in stik z naravo.

Župan Občine Radeče Tomaž Režun je ob tem poudaril: “V 13 letih se je na potopu penine dogajalo že marsikaj – zeblo nas je, včasih nam je bilo toplo, danes dežuje, ampak vedno se imamo lepo, kar je bistvo današnjega dogodka. Naj bo 13 za vse nas srečna številka. Vsem sokrajanom želim lep božič in mirne praznike.”

Tomaž Režun, župan občine Radeče

Trinajst let ideje, ki je postala tradicija

Ideja o potopu penine je vzniknila pred 13 leti ob gradnji Centra Savus na nabrežju Save. Pobudnik dogodka je bil Zdravko Mastnak, skupaj z Matjažem Hanom – z željo, da reki s posebno gesto izkažejo spoštovanje in hvaležnost. Vsako leto v Savo potopijo približno 300 steklenic penine Valvasor, ki v reki zorijo okoli pol leta.

Matjaž Han

“Staranje penine v reki ji doda mehkobo in zaokroži končni okus. Zunanji del steklenice pa pripoveduje zgodbo o reki – vse, kar v tem času mimo prinese Sava, pusti svoj pečat,” je pojasnil Mastnak.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je poudaril pomen dogodka: “Danes ni funkcij in nazivov. Danes smo vsi enaki. Dogodek, ki se odvija na enega najpomembnejših dni v letu, je postal simbol povezovanja, zaupanja in sodelovanja. Pred 13 leti smo se prav odločili, da gremo v to zgodbo.”

Dogodek ljudi – za ljudi

Dogodka so se udeležili župani sosednjih občin, gospodarstveniki, poslanci ter minister, kar še dodatno potrjuje pomen in prepoznavnost potopa penine kot dogodka, ki že zdavnaj presega lokalne okvirje.

Osrednji simbolični trenutek dneva – potop penine v reko Savo – so skupaj tako izvedli zgoraj našteti veljaki, katerim so se pridružili še Franc Frelih iz vinske kleti Mastnak–Frelih, radeški podžupan Janez Prešiček ter direktorica Direktorata za turizem Dubravka Kalin.

“Vesel sem, da se na takšen dan tukaj zberejo ljudje iz vseh vetrov – kolegi župani, gospodarstveniki, poslanci, predvsem pa Radečani. To potrjuje, da lokalna skupnost deluje in da smo povezani,” je na dogodku še povedal Režun.

Trinajsti potop penine je tako znova dokazal, da so Radeče, Sava, penina in – kljub vraževerju – tudi številka 13 lahko simbol topline, povezanosti in dobrih želja za prihodnost.

Fotoutrinki:

sorodni članek:

V sodelovanju nastaja prostor, ki bo še bolj povezal ljudi

0 comments
FacebookCopy LinkEmail
Med božičem in novim letom brezplačno v rudnik
AktualnoLitija

Med božičem in novim letom brezplačno v rudnik

| Maruša Mohar
Avtor: Maruša Mohar

“Postavitev in brezplačen ogled tematskih jaslic v mineralnem okolju Rudnika Sitarjevec Litija že vrsto let predstavlja enega izmed prepoznavnih spremljevalnih dogodkov decembrskega dogajanja Čarobne Litije,” so sporočili iz Turistično informativnega centra (TIC) Litija. Tudi letos ne bo nič drugače. Obiskovalci bodo lahko brezplačno v izvozni rov rudnika vstopali med 26. in 30. decembrom popoldne. Pri tem pa poleg ogleda jaslic dobili še kratko vodenje po “jami” in s tem vpogled v zgodovino rudnika.

“Posebnost jaslic je že sam ambient,” so poudarili pri litijskemu TIC. Te so namreč postavljene v manjšo dvorano rudnika, ki s svojo zgodovino, temo, tišino in lesketom več vrst mineralov ustvarja edinstveno doživetje. Tudi letos je avtor postavitve Miha Kos iz parka Zeleni raj združil klasično betlehemsko zgodbo z rudarsko dediščino, ki je že pred več tisoč leti zaznamovala litijsko rudno polje. “Njegovo ustvarjanje zaznamujejo natančnost, občutek in spoštovanje te dediščine.” Spomnimo, Zeleni raj je letos prejel bronasto odličje na glasovanju za najboljšo zasavsko turistično atrakcijo (Zlati kuolm 2025 – KLIK).

Posebno mesto v letošnji postavitvi – svinčevi ulitki

Kaj bi še bolj pasalo v rudnik, kjer so v preteklosti poleg drugih rud izkopavali tudi svinec, kot prav svinčevi ulitki. Ti izhajajo iz staroslovanskega in širše srednjeevropskega običaja ulivanja staljene kovine v mrzlo vodo in imajo v letošnji postavitvi jaslic prav posebno mesto. V preteklosti so se pred prazničnim časom tega običaja posluževali v namene prerokovanja in zaščite. V rovih rudnika je torej na voljo tudi vpogled v dogajanje v letu 2026.

Pripravljajo še več doživetij

Vsaj delček prihodnosti pa Rudnik Sitarjevec Litija že pozna. V Srcu Slovenija, ki upravlja z rudnikom, so se pred kratkim namreč razveselili potrditve evropskega sofinanciranja obnove separacije. “Ruševine, ki so trenutno preraščene, bodo očiščene in restavrirane, območje pa bo urejeno v tematski park, ki bo omogočil predstavitev nekdanje rabe tega prostora,” je napovedala direktorica Mojca Štepic. V naslednjih dveh letih in pol bodo na območju uredili več platojev in namestili klopi, igrala, 3D maketi, paviljon, zaščitne ograje, digitalne zaslone ter ureditev poti in dostopov. “Posebnost ureditve bo preplet tradicionalne obnove s sodobnimi digitalnimi vsebinami.” 

Mojca Štepic, direktorica Srce Slovenije

V 2 milijonskem projektu, ki ga bodo izvedli s partnerji iz Hrvaške, je načrtovan tudi inovativen 7 metrski informacijski steber, izdelan s 3D tiskom in naravnim pigmentom iz rudnika Sitarjevec Litija. “Ta bo ponudil informacije o industrijski dediščini Litije s poudarkom na rudniku ter informiral o turistični ponudbi v okolici.” V tem času bodo na temo rudarske dediščine organizirali tudi številne dogodke, delavnice ter mednarodno konferenco, na kateri bodo sodelovali strokovnjaki s področja industrijske dediščine, trajnostnega turizma in digitalnih inovacij.

Umetniki lokalnega društva so figure ustvarili pod mentorstvom aktualnega trboveljskega župana:

Tradicijo in rudarje v zasavskem podzemlju ločuje potoček, v katerem se lesketajo minerali

0 comments
FacebookCopy LinkEmail
Božičnica: Na račun od 639 do 14.600 evrov
AktualnoHrastnikTrbovljeZagorje

Božičnica: Na račun od 639 do 14.600 evrov

| S.G.
Avtor: S.G.

V manjših zasavskih podjetjih so letos skladno z zakonodajo izplačali zimski regres, ki je ponekod nadomestil božičnico iz preteklih let. Nekateri zaposleni so z novo ureditvijo prejeli višja izplačila. Direktorica enega izmed podjetij v Zasavju, ki ne želi biti imenovana, nam je povedala: »V preteklih letih smo zaposlene nagrajevali glede na zmogljivost podjetja. Vsi zaposleni so bili nagrajeni pod enakimi pogoji, višina pa je bila odvisna od poslovanja podjetja v tekočem letu. Božičnica je po mojem mnenju dober instrument za nagrajevanje in motivacijo zaposlenih, vendar je vse pogojeno s poslovanjem podjetja. Sprejem zakona konec leta ni primeren in lahko slabo vpliva na poslovanje. Menim, da bi moral delodajalec višino nagrade določati glede na svoje zmožnosti,« je poudarila.

»Sprememba posegla v avtonomijo socialnih partnerjev«

Podobno razmišljajo tudi v družbah ETI Elektroelement in ETI Proplast iz Izlak. Višin letošnjih izplačil niso razkrili, so pa pojasnili, da so v preteklih letih božičnico izplačevali kot nagrado za poslovno uspešnost. Merila za izplačilo so bila dogovorjena med vodstvom in tovarniškim sindikatom. Upoštevala so uspešnost poslovanja, višino osnovne plače posameznega zaposlenega ter minimalni zagotovljeni znesek, ki so ga prejeli vsi zaposleni, tudi tisti, ki niso bili zaposleni celo leto. Kot so nam odgovorili: »Letošnja hitra sprememba zakonodaje je v to ureditev posegla pozno in bistveno omejila avtonomijo socialnih partnerjev. Kljub temu je uspešno poslovanje obeh podjetij omogočilo, da smo se dogovorili za izplačilo obveznega zimskega regresa in dodatne nagrade iz naslova poslovne uspešnosti«.

Po njihovem mnenju je božičnica za zaposlene pomemben motivacijski dejavnik, saj je neposredno povezana z doseženimi rezultati. Opozarjajo pa, da obstaja tveganje, da bo zaradi nove ureditve postala razumljena kot samoumeven del plače, za podjetja pa kot dodatno finančno breme. Zavzemajo se za to, da bi bila božičnica davčno stimulirana, njena višina pa prepuščena podjetjem in socialnemu dialogu.

Sredstva za zimski regres prejeli od države

V javnem sektorju je slika drugačna. Direktor Zdravstvenega doma Trbovlje Denis Tomše je pojasnil, da so letos zaposlenim zimski regres izplačali v znesku, ki ga je določila vlada. »Kot javni zdravstveni zavod drugačnega zneska ne smemo izplačati. Izplačilo je bilo v denarni obliki na transakcijske račune zaposlenih. Dodatnih izplačil ob koncu leta ne smemo izvajati,« je povedal in dodal, da so za delovanje zaposlenih pomembnejši drugi motivacijski dejavniki. Izplačilo božičnice se na poslovanju zavoda ni poznalo, saj so za to prejeli sredstva države.

December letos radodaren tudi širše

Poleg zaposlenih, ki so prejeli zimski regres 639 evrov, so bili dodatnega izplačila letos deležni tudi upokojenci, ki so 17. decembra prejeli enoten dodatek v višini 150 evrov.

Medtem ko so najvišji skupni znesek nagrad tako kot lani izplačali v Datalabu, ki v Sloveniji zaposluje 80 ljudi. Skupni znesek izplačil, ki vključujejo tako obvezni zimski regres v višini 639 evrov kot tudi nagrado za poslovno uspešnost ter udeležbo pri dobičku je v povprečju znašal 14.600 evrov bruto na zaposlenega.

Razlika med božičnico in zimskih regresom

Božičnica je pogovorni izraz za nagrado za poslovno uspešnost. To delodajalec zaposlenim izplača, če ga k temu zavezuje kolektivna pogodba, individualna pogodba o zaposlitvi ali interni akt podjetja. Merila za izplačilo morajo biti vnaprej določena in znana vsem zaposlenim, pomembno pa je tudi, da imajo vsi možnost te kriterije doseči. Višina božičnice ni nujno enaka za vse, saj je lahko odvisna od uspešnosti podjetja in posameznika.

Zimski regres je ločena pravica in ni enak božičnici. Do višine polovice minimalne plače se ne všteva v davčno osnovo in se od njega ne plačujejo prispevki. Če je znesek višji, se od presežka obračunajo davki in prispevki. Zimski regres mora biti praviloma izplačan najkasneje do 18. decembra tekočega leta, v določenih primerih pa se lahko rok zamakne do 31. marca naslednjega leta, kar pa ne velja za javni sektor.

 

To pa je zanimivo pogledati – v kakšnih zneskih smo govorili pred 10 leti:

Božičnice tudi v zasavske žepe

0 comments
FacebookCopy LinkEmail
Zagotavljanje dostopnosti do naselij bo med nadaljevanjem dela izziv
AktualnoZagorje

Zagotavljanje dostopnosti do naselij bo med nadaljevanjem dela izziv

| Maruša Mohar
Avtor: Maruša Mohar

“Cilj sanacije plazu na površini 32.000 kvadratnih metrov je zavarovanje 15 stanovanjskih in pomožnih objektov, ki so trenutno ogroženi,” so poudarili na Občini Zagorje. Trenutno namreč poteka sanacija velikega plazu, ki se je sprožil med neurji v letu 2023 in bo potekal še dobri dve leti. “Že zdaj je podoba hriba drugačna in že se kažejo obrisi izgleda območja po končanih delih. Ta bo na nekaterih delih popolnoma spremenjena,” je napovedal Ivo Vrtačnik.

Zaščita območja – so na polovici

Na javnem razpisu za izvajalca gradnje je občina izbrala podjetje AGM Nemec. Njihovi zaposleni so trenutno na hribu nad zagorsko avtobusno postajo osredotočeni na zaščito območja pred nadaljnjim plazenjem in gradnjo podpornih konstrukcij. “Zaradi zavarovanja terena vgrajujejo globoke podporne in oporne konstrukcije, ki bodo preprečile morebitne nadaljnje premike po pobočju navzdol,” so pojasnili na občini in dodali, da so približno na polovici del. Glede na terminski plan, ki poteka po načrtih, bo vgradnja konstrukcij trajala še nekaj mesecev.

Čaka jih izziv

V naslednjih mesecih pa gradbenike čaka še velik izziv, pravijo na občini. “V nadaljevanju del bo zagotavljanje prometne dostopnosti do naselij zagotovo predstavljal velik izziv.” Sanacija plazu poteka na delu prometnih poti, zato bodo potrebne spremembe režimov. Te bodo aktualne po zimskih počitnicah, nam je zaupal Vrtačnik. O spremembah prometnih režimov lokalnih cest in pešpoti bodo javnost obvestili še preden bodo začele veljati.

V sklopu naložbe občina obljublja nove, sodobnejše in bolj varne dostopne poti do Okrogarjeve kolonije in Pečarjeve ceste. O vseh ostalih pridobitvah za občanke in občane, kot opravijo, bodo obveščali naknadno. Zaključek gradnje, ki je ocenjena na 13 milijonov evrov, predvidevajo v začetku leta 2028.

Plaz v Zagorju še vedno aktiven, v nevarnosti kar 15 stanovanjskih objektov

0 comments
FacebookCopy LinkEmail