25. 11. 2025

“Ta strategija za Zasavce pomeni, da imajo delovna mesta doma,” je zelo na kratko njen namen povzel državni sekretar iz Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov. Ta je včeraj obiskal Zagorje, kjer je predstavil osnutek Strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050. “Ta delovna mesta bi imela visoko dodano vrednost. To pa zagotavlja boljše plačilo in posledično tudi boljše pogoje za življenje.”

Srečko Đurov, državni sekretar Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj

Zasavje trenutno najmanj razvita slovenska regija

Slovenija je razdeljena na 12 razvojnih regij, pri čemer za najmanj razvito velja prav zasavska. Ta je v razvitosti glede na bruto domači proizvod na prebivalca leta 2023 dosegla le 55 odstotni delež slovenskega povprečja. To želijo z novo strategijo spremeniti. “Da bi se razlike med regijami zmanjšale, morajo biti konkretni razvojni ukrepi usmerjeni v vzpostavitev delovnih mest z višjo oziroma visoko dodano vrednostjo. Mi bi si želeli, da bi bilo čim več takšnih delovnih mest vzpostavljenih znotraj regije. Tako se Zasavcu ne bi bilo potrebno zaradi dobre službe voziti izven regije, ampak bi se kdo od drugod vozil v to regijo. Na ta način bi se krepilo razvojno gospodarstvo znotraj regije. Hkrati pa bi se osredotočil tudi na ustvarjanje pogojev, da bi imeli dom v zdravem, varnem in zelenem okolju s hitrim dostopom do storitev kot so šola, šport, vrtec, kultura in podobno. Torej vse, kar bogati življenje.”

Bo tokrat kaj drugače?

Pri pripravi osnutka omenjenega dokumenta je država naredila tudi analizo trenutnega stanja. Da je v razvitosti regij prav Zasavje doseglo zadnje mesto, smo že zapisali. V osnutku pojasnjujejo, da se razlike med regijami povečujejo, saj v zadnjih 30 letih regij niso prepoznavali kot ključne vire za razvoj Slovenije. Država naj bi se tako v pripravi nove strategije osredotočala na drugačen pristop. Okrepila naj bi regionalno politiko in s krepitvijo konkurenčnosti regij zmanjšala te razlike. “Naslavljala se bo predvsem problematika pomanjkanja delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, ki bodo omogočila, da se bodo prebivalci lahko zaposlili v regiji bivanja, hkrati pa se bo zagotavljala mreža kakovostnih javnih storitev,” so zapisali.

Od osnutka strategije do uresničevanja pa čaka še dolga pot. Najprej seveda uskladitev dokumenta, nato sprejem s strani vlade in dejansko izvajanje ukrepov. Pri predstavitvi so bili prisotni tudi člani Razvojnega sveta zasavske regije, ki napovedujejo sodelovanje pri oblikovanju končne različice. “Kot regija bomo na osnutek vsekakor podali pripombe, ki so jih danes imeli člani sveta in širše mreže. Potem bomo videli, kaj bo upoštevano. Na podlagi tega bodo sledili naslednji koraki,” je napovedal predsednik sveta Marko Funkl. Strategijo označuje kot pomemben dokument za razvoj celotne države. “Pozdravljam, da se je vlada tega lotila na način, da ugotavlja razlike med regijami. Zdaj morajo temu slediti konkretni ukrepi. V preteklosti smo že videli, da je bilo Zasavje slabše razvito pa ukrepi temu niso sledili. Verjamemo, da so nameni vlade dobri, mi pa bomo opozarjali tako to vlado kot tudi naslednje, da te spremeni v realnost. Svoje predloge bomo oddali na pristojno ministrstvo. Verjamemo, da jih bodo upoštevali in da bo za našo regijo to le pozitivno.”

Marko Funkl, predsednik Razvojnega sveta zasavske regije

Sorodni članek:

Pot razvoja občine do leta 2035 je že skoraj začrtana