Z regionalnim prostorskim planom bo tudi v Zasavju zagotovljeno, da so vsi deležniki vključeni in usklajeni. Tako različni projekti ne bodo ovirali drug drugega ali povzročali nepotrebne težave lokalnim prebivalcem.
Prvič po osamosvojitvi v regijah dolgoročne vizije za prostor
Regionalno prostorsko načrtovanje se v Sloveniji vse od osamosvojitve leta 1991 ni strateško izvajalo. Prostorsko načrtovanje je razdrobljeno na občine, kjer vsaka pripravlja svoje dokumente, to pa lahko vodi v nepovezan razvoj regije.
Kot so pojasnili na RRA Zasavje, bo priprava zasavskega prostorskega plana poenostavila sodelovanje med občinami in državo, zmanjšala stroške ter omogočila boljše rešitve prostorskih izzivov v Zasavju. Pripravljen načrt bo določal vizijo in cilje prostorskega razvoja zasavske regije ter ključne razvojne priložnosti.
Kaj takšen razvojni načrt pomeni za zasavsko regijo?
Z novimi usmeritvami bodo razvojne priložnosti bolje izkoriščene, prostorski načrti pa bolj premišljeni in trajnostni. Na ta način bo na ravni države lahko ohranjeno ravnovesje med gospodarskim razvojem, varovanjem okolja in kakovostjo življenja svojih prebivalcev. Regionalni prostorski plan tako ni le tehnični dokument, temveč je ključni gradnik trajnostne prihodnosti naše države. “V regiji, ki ima močan potencial za industrijski razvoj, se na primer lahko dogovori, da bo določeno območje namenjeno razvoju gospodarskih con, kjer bodo podjetja gradila svoje obrate. Obenem pa bo regionalni prostorski plan določil, katera območja naj prednostno ostanejo kmetijska ali naravna, da se v največji možni meri ohrani ravnovesje med gospodarskim in naravnim okoljem.«
Vizija zasavskega prostora se je oblikovala na delavnicah, kjer so bili vključeni vidiki občin, strokovno pa obdelani s strani državnih načrtovalcev ter regionalnih razvojnih agencij ter predstavnikov različnih resorjev.
Zasavske občine in njihovi izzivi so s tem pridobili pomembno vlogo v načrtovanju prostorskega razvoja na državni ravni, saj so njihova mnenja neposredno vplivala na oblikovanje predlogov, ki bodo usmerjali prihodnje načrtovanje prostora v Zasavju. »Sodelovanje med Ministrstvom za naravne vire in prostor, regionalnimi razvojnimi agencijami, občinami in resorji predstavlja pomemben korak k bolj usklajenemu in celovitemu prostorskemu načrtovanju v Sloveniji, kjer bo moč v prihodnje hitreje in bolj učinkovito reševati prostorske izzive posameznih regij,« je povedal Martin Šikovc, v.d. direktorja RRA Zasavje.
Soustvarjajte prihodnost Zasavja: Podajte svoje mnenje o razvoju prostora
Vsa mnenja pri sooblikovanju zasavskega prostora so izjemno dragocena. Zato se lahko vključite tudi vi. Na RRA Zasavje vas vabijo, da tudi vi podate svoje mnenje o tem, kaj se vam zdi ključnega pomena za prihodnost razvoja Zasavja. Vaši predlogi in ideje bodo pomagali oblikovati prostor, ki bo ustrezal potrebam skupnosti in spodbujal trajnostni razvoj regije. Obrnite se na RRA Zasavje.
Prispevek je oglasno sporočilo.
Gospodarstvo še čaka na obljubljene milijone iz Sklada za pravični prehod
Prav iz tega razloga je v avli KCDD Zagorje odprta razstava Steklarstvo v zagorski dolini 1804-2024. Zagorska steklarna je bila prva v takratni Avstriji, ki je za kurjenje talilnih peči uporabljala premog. Za potrebe idrijskega rudnika so v njej proizvajali posebne ognjevarne posode za shranjevanje živosrebrnih izdelkov. Leta 1805 je bilo zaposlenih le 17 steklarjev in delavcev, kasneje več kot 300.
V obdobju 1809-1813 torej v času Napoleonove Ilirije so v steklarni po francoskem vzoru postavili nove talilne peči na premog. Francozi so namreč bili najboljši poznavalci tehnologije kurjenja talilnih peči na premog. Steklarna je začela proizvajati ravno okensko steklo. Kljub vsemu pa kakovost izdelkov ni bila na nivoju, predvsem zato, ker med steklarji ni bilo pravega znanja.
Helmut Maurer
Jože Tomažič
Za enako ceno, torej slabih 82.000 evrov trboveljska Občine znova prodaja tudi nezasedeno stanovanje na Kešetovi 13. “Gre za blok, ki je bil pred kratkim obnovljen. V stanovanju so nova okna in vrata, sicer pa bi bilo v stanovanju ponarediti še kakšna manjša adaptacijska dela,” nam je pojasnila Tamara Kreže, pri kateri je mogoč dogovor o ogledu obeh nepremičnin. Spomnimo, stanovanje na Kešetovi ima skoraj 65 kvadratnih metrov površine, nahaja se v petem nadstropju.