četrtek, 3. septembra 2026
četrtek, 3. septembra 2026
Home » Archives for 22. 12. 2021
Daily Archives

22. 12. 2021

Dilema pred prazniki: Naj bo Božič ali božič?
1+1=2Aktualno

Dilema pred prazniki: Naj bo Božič ali božič?

| Uredništvo ZON
Avtor: Uredništvo ZON

Ker še vedno večina ni povsem prepričana, ali prav piše novoletna in praznična voščila, objavljamo odgovor Jezikovne svetovalnice o malih in veliki začetnicah praznikov.

Tako pojasnjuje Dr. Helena Dobrovoljc iz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC SAZU):

Pisanje imen praznikov v knjižni slovenščini nikoli ni bilo prav enotno.
Že v začetku prejšnjega stoletja sta oba vodilna jezikoslovca pisala praznike različno: Škrabec (sicer redovnik) z malo (božič, o božiču, veliki petek, velika noč, svečnica), Levec pa z veliko začetnico (Božič, sv. Trije kralji, Svečnica, Velika noč, Jurjevo, Telovo, Duhovo; SP 1899: § 575).

V pravopisu Antona Breznika leta 1920, ki je bil pripravljen prvotno za dijake škofijske gimnazije, je bilo že odločeno, da se prazniki božič, sveti večer, sveti dan, novo leto, velika sobota … pišejo z malo začetnico, izjemoma je dovoljena tudi velika pri novo/Novo leto, velika/Velika noč, vsi/Vsi sveti, če bi bila v kakem besedilu mala začetnica dvoumna, npr. da bi se v istem besedilu pojavila zveza vsi sveti kot bili so vsi sveti in ponižni … nasproti za vse svete smo obiskali grobove. Tako rabo zelo težko najdemo. Breznik je ta način vpeljal tudi pri pridevnikih na -ski (gorski cerkovnik ‘cerkovnik v nekem gorovju, na gori’ proti Gorski cerkovnik ‘cerkovnik v kraju Gora’), a se ta način razdvoumljenja ni uveljavil.

Dvojnico (a le za zgoraj naštete tri praznike) je nato po Brezniku povzel še pravopis iz leta 1950. V SP 1962 so nepotrebno pisno razlikovanje za pomensko različne pojme (novo leto – Novo leto) odpravili. Težko bi rekli, da ima ta odločitev kake globlje ideološke korenine, saj se je pravopis iz leta 1962 v strahu pred naraščanjem anglosaškega vpliva pri pisanju velike oz. male začetnice v veliko primerih nagnil v smer pisanja z malo začetnico povsem načelno. Res pa je, da je tudi odpravil kategorijo spoštljivosti, rabe velike začetnice pri vikanju ipd., kar je bilo verjetno res posledica ideologije brezrazredne egalitistične družbe.

Zadnji pravopis je dejansko spremembo naredil le pri pisanju praznikov, ki se rabijo kot samostalniki, nastali iz izimenskih pridevnikov na -ov, saj je tudi zanje uveljavil zapis z malo začetnico: gregorjevo, jožefovo, jurjevo, martinovo, silvestrovo, štefanovo, duhovo in telovo. Ti so bili praviloma pisani z veliko začetnico vse do izida SSKJ (1970), sicer ohranja temeljno Breznikovo pravilo o pisanju praznikov z malo začetnico iz leta 1920. Z veliko začetnico so pisani danes le še tisti svojilni pridevniki v stalnih besednih zvezah, ki so izpeljani iz imen, npr. Prešernov dan, Marjino vnebovzetje, Martinova sobota, Silvestrov večer.

Tudi ob prenovi pravopisnih pravil, ki javnosti sicer še niso predstavljena, smo se odločili ohraniti tradicionalno pravilo, da pišemo z malo začetnico poimenovanja mesecev (avgust, rožnik), praznikov (dan državnosti, praznik dela; božič, sveti trije kralji, velika noč, ramadan/ramazan, ramadanski/ramazanski bajram) ali posebnih datumov (novo leto, martinovo, silvestrovo).

Toliko o zgodovini, mislim vsaj, bolj jezikoslovnega kot ideološkega odločanja o pisanju praznikov. Res je, da je kljub skoraj 100 let starim pravopisnim določilom raba danes še kar neenotna. Mnogi pišoči v znamenje spoštovanja do verskih praznikov pišejo praznike z veliko začetnico npr. Božič, Velika noč …, kar je omejeno na zasebne sporočevalne prakse in česar nihče ne preganja. Če bi spreminjali pravopisno določilo na osnovi tovrstnih kriterijev, bi se bili zaradi izrazito heterogene družbe uporabnikov sodobne slovenščine prisiljeni soočiti še z večjo neenotnostjo, kot jo pričakujemo, saj je merilo spoštljivosti povsem subjektivno.

 

0 comments 3 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
"Od nekdaj me je to področje zanimalo, četudi se komu morda to sliši malce nenavadno."
AktualnoIntervjuTrbovlje

“Od nekdaj me je to področje zanimalo, četudi se komu morda to sliši malce nenavadno.”

| S.G.
Avtor: S.G.

V Trbovljah v lokalu nasproti Policijske postaje je domačinka ustvarila prijeten in umirjen prostor, namenjen tistim, ki se poslavljajo od ljubljene osebe. Solza, kot se imenuje podjetje Tine Nemet, poskrbi, da v časih, ko družina ali posameznik žaluje, prevzame skrbi glede zadnjega slovesa. 

Tina z veliko mero sočutja poskrbi za vse tisto, kar bližnji želijo. “Osebno sem mnenja, da kako si človek tekom življenja zasluži dobro, boljše, najboljše, mu je potrebno takšen odnos izkazati tudi na njegovi zadnji poti.” Naša sogovornica pojasni, kako se v Solzi pogosto ustavi čas: “Pri nas ne gledamo na uro in nikogar ne priganjamo ali kaj vsiljujemo. Zadnje slovo je pomemben korak v žalovanju posameznika.” 

V umirjenem ambientu si Tina s svojci vzame čas, se pogovorijo in poiščejo, kaj vse bi želeli. Pogosto ljudje ne vedo, kje se sploh ureja kaj, velikokrat niti ne vedo, kaj vse je možno na pogrebu imeti. Ideja Solze je, da svojce razbremeni obveznosti in jim pusti čas za žalovanje.

Tina je na idejo glede tega prišla pred kakim letom dni. “Od nekdaj me je to področje zanimalo, četudi se komu morda to sliši malce nenavadno. Mislim, da ni vseeno, kako spremljajoče zadeve pogreba izgledajo celostno. Nekdo, ki nam je drag in ga pač žal ni več med nami, naj bo še zadnjič pospremljen v duhu lepega, toplega, prijetnega – kolikor je vse to v težkih trenutkih sploh možno začutiti,” pripoveduje Trboveljčanka.

V trboveljskem salonu Solza je na izbiro okrog 30 različnih vrst žarnih posod, ki so okrašene z detajli predvsem tako, da lahko že na ta način svojci simbolično pospremijo bližnjega tako, kot sami vedo, da bi umrlemu pomeni največ. Tako so na voljo žare z elementom slikarstva, takšne s križi ali razpeli za denimo verne pokojnike, tudi žara, ki nosi znak gasilstva – gasilsko čelado, se je znašla na eni izmed polic. Posebna je tudi tista, ki je neklasične oblike – namesto valjaste ima podobo majhne krste.

Pa seveda ne le žare – žalne knjige, pisanje in branje poslovilnega govora; že kmalu pa tudi lesena sožalnica in dogovor glede igranja “tišine”. Izbirati je mogoče med različnimi okvirji, v katero se vloži portretna fotografija umrlega, za besede slovesa pa poskrbi Tina Nemet sama z napisanim in prebranim govorom na pokopališču.

V Solzi so storitve na voljo za Trboveljčane in bližnja pokopališča že od 30 evrov. Za vse podrobnosti vam je na voljo na telefonski številki 051 334 997.

“Ko pride v družino smrt, je že tako hudo in težko s čustvenega vidika; verjamem, da se lahko en velik del bremena odvzame svojcem ter se jim omogoči, da žalujejo, v Solzi pa bomo poskrbeli za vse spremljajoče storitve, ki pritičejo pogrebu,” sklene Tina Nemet.

0 comments 7 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Švagan bo Rogliču postavil spomenik
AktualnoŠportZagorje

Spoznajte Zagorjana, ki je zadolžen za Rogličevo silhueto

| Doroteja Jazbec
Avtor: Doroteja Jazbec

Na zadnji letošnji seji občinskega sveta Občine Zagorje je pred začetkom uradnega srečanja glede na dnevni red Občina Zagorje podelila fibulo, ki jo je iz rok župana Matjaža Švagana sprejel Bogo Steklasa.

Zagorski župan med izročanjem protokolarnega darila Steklasi

“Gre za osebo, ki je skromna, delavna, tudi na družbenopolitičnem delu v krajevni skupnosti v zagorski dolini in odločil sem se, da med nas povabim človeka, ki je oblikoval silhueto Primoža Rogliča – to je Bogo Steklasa,” je v duhu minute za kulturo začel govoriti župan Švagan.

Ob tem je še poudaril, da je prav, da se Steklasi v imenu članic in članov Občinskega sveta Zagorje ob Savi in v županovem imenu izroči zagorska fibula, ki “simbolizira našo trdnost, enotnost, odnos do sedanjosti in tudi prihodnosti ter znak, da znamo spoštovati ljudi v pravem trenutku na pravem mestu.”

Steklasa: Vse se je začelo leta 2017

Bogo Steklasa

Novopečeni prejemnik fibule se je izdelovanja silhuete Primoža Rogliča lotil leta 2017, ko je osvojil srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu v kronometru.

“Takrat me je Jože Smrkolj pobaral, ali bi nekaj naredil v znak obeležitve tega kolesarskega uspeha, ki smo ga zelo ponotranjili predvsem občani Zagorja, še toliko bolj pa seveda sokrajani Kisovčani. Glede na to, da sem se ljubiteljsko ukvarjal s tovrstnimi rečmi, sem pristal,” pove Bogo Steklasa, ki je povedal še, da to ni bilo delo, ki bi se ga lotil in ga v enem zamahu opravil.

Primoževa silhueta ob zasavki pri zagorski čistilni napravi, september 2021

“Narediš, malo popraviš in potem končaš,” je opisal. Končen izdelek mu je bil všeč, prejel je spominski “nulti” izvod in nato se je Primoževa podoba začela pojavljati. Najprej pred mostom, nato v krožišču v Zagorju ter vse širše in širše.

“Vesel sem, da se je ta silhueta uveljavila, da so jo ljudje vzeli za svojo in kar daje vsemu skupaj piko na i, da je Primož Roglič tudi podpisan pod to silhueto,” sklene Steklasa, ki je zadovoljen, da je to obliko podobe vrhunskega kolesarja, ki izhaja iz Zasavja, Občina Zagorje ob Savi prevzela in z njim v duhu ponosa tudi upravlja.

SORODNI ČLANKI:

V Zagorju slavijo slovenski uspeh

 

 

0 comments 6 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
V Trbovljah subvencija za ogrevanje do 70 evrov
AktualnoTrbovlje

V Trbovljah subvencija za ogrevanje do 70 evrov

| Uredništvo ZON
Avtor: Uredništvo ZON

Vsega bremena podražitev energentov občine same ne bodo zmogle nositi, četudi so nekatere že šle nasproti ranljivim. Mnogi občani, sploh v Trbovljah, kjer se je položnica za ogrevanje ponekod od lani kar podvojila, so v stiski. 

Po zastavljenih načrtih trboveljske občine bo šlo za partnerski projekt, v katerem bodo tesno povezani Rdeči križ Slovenije-Območno združenje Trbovlje in pristojen center za socialno delo ter Občina Trbovlje, ki bo z dodelitvijo finančne pomoči ranljivim stala za vsem skupaj. Kar pa je seveda neločljivo povezano s proračunom in sredstvi, ki jih ima lokalna samouprava na voljo. Na Občini Trbovlje so pripravili predlog Pravilnika o pomoči pri plačilu stroškov daljinskega ogrevanja v Občini Trbovlje v ogrevalni sezoni 2021/22, ki ga bo na današnji seji obravnaval trboveljski občinski svet.

Pomoč je omejena, merilo povezano z dohodki

Vlagatelji, ki bodo upravičeni pomoči, morajo prav v ta namen uveljavljati že druge oblike pomoči, kot je denimo izredna denarna socialna pomoč.

Merilo, ki bo tehtanje odločitve glede dodelitve pomoči nagnilo v korist vlagatelja, je mesečni neto dohodek, prejet v mesecu pred oddajo vloge. Za pozitivno rešeno vlogo le-ta znaša za samsko osebo do 591,20 evrov in v primeru družine do 382,82 evrov na družinskega člana, poleg tega, da vlagatelj stalno in dejansko biva v občini Trbovlje in je stanovanjska enota, v kateri biva, tudi priključena na daljinsko ogrevanje.

Pomoč je predvidena za največ dva meseca v tekoči ogrevalni sezoni, in sicer v višini polovičnega zneska stroškov daljinskega ogrevanja v stanovanjski enoti, v kateri vlagatelj biva, ne pa več kot 70 evrov mesečno.

Dokazila oddati na trboveljski Rdeči križ

Kot dokazila, ki jih mora vlagatelj priložiti v ta namen oblikovani vlogi, štejejo plačilne liste, izpiski ZPIZ z razvidnostjo višine pokojnine, odločbe, iz katerih so razvidne višine nadomestila (za brezposelnost, iz naslova invalidskega zavarovanja), veljavna odločba CSD-ja o denarni pomoči ter druga potrdila, s katerimi vlagatelj dokazuje prejete prihodke. Vlogo bo potrebno oddati preko pošte ali osebno, skupaj z računom za daljinsko ogrevanje.

Komisija bo zasedala prvi teden v mesecu

Kdo bodo upravičenci do pomoči, bo odločala komisija, ki jo bodo sestavljali predstavnik Občine Trbovlje, predstavnik Rdečega križa Slovenije-Območno združenje Trbovlje in predstavnik Centra za socialno delo Zasavje-Enota Trbovlje. Ti bodo prvi teden posameznega meseca prejete vloge pregledali ter odločitev skupaj s seznamom upravičencev posredovali javnemu podjetju Komunala Trbovlje, preko e-pošte pa odločitev o (ne)dodelitvi pomoči sporočili tudi vlagateljem.

Pravilnik o pomoči pri plačilu stroškov daljinskega ogrevanja v Občini Trbovlje v ogrevalni sezoni 2021/22 se bo uporabljal od 1. januarja prihodnje leto pa do konca maja 2022, sredstva pa se bodo zagotovila po Odloku o proračunu Občine Trbovlje za leto 2022 – do porabe sredstev, pri čemer bo upoštevano zaporedje prejema vlog.

SORODNI ČLANKI:

Najemnina za občinsko stanovanje od 24 do 300 evrov

0 comments 0 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Zasavje: Zakaj le v Litiji prebivalstvo raste?
AktualnoLitija

Zasavje: Zakaj le v Litiji prebivalstvo raste?

| Doroteja Jazbec
Avtor: Doroteja Jazbec

Po podatkih Statističnega urada Slovenije se med vsemi štirimi zasavskimi občinami z več prebivalci v primerjavi z letom prej lahko pohvali le občina Litija, povsod drugje v Zasavju število prebivalcev upada. V Litiji se je število od leta 2017 povečalo za 360 občanov.

Kaj je razlog, da samo v Litiji beležijo rast prebivalstva, je vprašanje, ki smo ga zastavili županu. “Morda bližina Ljubljane kot prednost, ampak obenem mislim, da tudi ne. Zelo me veseli da nam je uspelo, da se je ustavilo že pred leti upadanje števila prebivalcev na vzhodnem delu občine, na hribovitem podeželskem območju, kjer so Gabrovka, Polšnik in Dole,” začne z opisovanjem napredka z vidika števila prebivalstva župan Občine Litija Franci Rokavec.

Župan Občine Litija Franci Rokavec

Kaj je razlog, da je tam prišlo do te pozitivne spremembe, Rokavec priznava, da je težko absolutno reči, da pa so prisotni neki dejavniki v tej smeri, da občina že nekaj časa stremi k temu, da ohranja potrebno infrastrukturo, s čimer se nasloni predvsem na prisotnost vrtcev in šol. “Tu so dejansko najbolj urejeni vrtci in šole, res je določene zadeve potrebno v Gabrovki še uredit, in spodbudno, da je dovolj kapacitet, namreč nikjer na omenjenih območjih se ne zaznava manjko.”

Optika, bližina avtoceste in zimska služba, tudi na odročnih delih

Avtocestna povezava je pomemben faktor

Pomembno je tudi, da je optika zdaj že res skoraj v vsaki vasi na tem območju, dodaja litijski župan, ter nenazadnje na temo rasti števila prebivalcev izpostavi še umestitev in izgradnjo avtocestne povezave čez Dolenjsko. “Morda je s tem narejena ena bližnjica, ne toliko s Polšnika, bolj z Gabrovke in z Dol pri Litiji do Ljubljane prek avtoceste ali pa omogočena hitrejša pot proti Novem mestu, ki je razvijajoče se mesto in kamor gravitira kar precejšen del naših občanov.”

V občinski zgradbi sprejemajo pomembne odločitve tudi za odročnejše dele litijske občine

Rokavec je ob tem pogledal še dlje v preteklost kot le v obdobje lastnega županovanja, in povedal, da je bilo veliko postorjenega na področju modernizacije cest in da so vzhodnemu območju litijske občine dajali vendarle prednost. “Njihova glavna prioriteta in skrb je, kako bo pozimi brez težav prišel do doma,” opiše pogoste dileme občanov ter pove, da imajo ta del dobro pokrit, saj pluženje ni “rezervirano” le za kategorizirane ceste, pač pa je zagotovljeno tudi na delih, kjer potekajo zasebne poti, predvsem na večjih odsekih (daljši kot 100m). “Tudi to je pomembno za kvaliteto življenja na tem območju,” kratko pripomni in oceni, da imajo, kar nekaj še za narediti na področju vodooskrbe.

Litijski župan optimistično sklene: “Ljudje so že spoznali, da tudi na bolj odmaknjenem območju lahko živijo in ustvarjajo.”

SORODNI ČLANKI:

V Zasavju prebivalcev vse manj, le v eni od občini visoka rast

V Zasavju prebivalcev vse manj, le v eni od občini visoka rast

0 comments 0 ogledov
FacebookCopy LinkEmail