Obrtno industrijsko cono Nasipi čakajo boljši časi. S podpisom trboveljske županje Jasne Gabrič in Maje Gerčer Špitalar v imenu podjetja AGM Nemec, ki bo zadolženo za ureditev podjetniške cone.
Ureditev OIC Nasipi je investicija, za katero je Občina Trbovlje prejela tudi nepovratna finančna sredstva v višini več kot 2,3 milijone s strani EU in državne blagajne. »Ta projekt je bil v idejni fazi že pred nekaj leti, ko smo na razgovor povabili podjetnike, ki delujejo v OIC Nasipi. Po konstruktivnih pogovorih smo dobili natančen vpogled v to, kaj moramo spremeniti in urediti za lažje in nemoteno delovanje vseh podjetij, ki delujejo v sklopu OIC Nasipi,« poroča županja Jasna Gabrič, ki je izpostavila tudi, da je izjemno ponosna na celotno ekipo, ki s tem podpisom pogodbe napoveduje začetek prepotrebnih del v OIC Nasipi. »Ta projekt bo poskrbel, da bo vsa infrastruktura na danem območju urejena in da bodo podjetja nemoteno opravljala svoja dela in dejavnosti in morda celo razširila kakšno dejavnost na področja, kjer trenutno še ne delujejo. OIC Nasipi bo tako z operacijo omogočala nemoteno delovanje vseh podjetij,«
Izboljšali naj bi pogoji za delovanje podjetij, povečali urejenost delovnega okolja, izboljšali potencial podjetij za internacionalizacijo v nadaljnjih fazah razvoja, pričakujejo tudi povečanje števila novih delovnih mest. Storjen bo torej velik korak h razvoju gospodarstva v Trbovljah, kar seveda vpliva tudi na razvoj mesta kot celote, so prepričani na občini.
Ob podpisu je Maja Gerčer Špitalar še dodala, da imajo dolgoletne izkušnje pri gradnji tovrstnih projektov, zato težav ne pričakuje. “Zavezujemo se, da bomo dela izvedli kakovostno in obenem upamo na še eno uspešno poslovno zgodbo« je obljubila.
Jožef Lukmar, vodja projekta ureditve OIC Nasipi, je poudaril, da operacija med drugim predvideva tudi ureditev OIC Nasipi s transportnimi potmi in objekti, ki bodo poskrbeli za varnost že obstoječih projektov. »Stanje se bo za obrtnike in podjetnike na tem območju bistveno izboljšalo, z ureditvijo območja pa se bodo omogočale dodatne možnosti za širitev in nova delovna mesta,« je izpostavil vodja projekta. »Poleg razširitve določenih površin, bo nastala tudi nova inftrastruktura – od fekalne in meteorne kanalizacij do vodovodnega sistema, novih cest in krožišča, ki bo omogočalo nemoten dostop do objektov.«
Nasipi so prvi od štirih evropskih projektov, ki prehaja v izvedbeno fazo. Občina Trbovlje s takšnimi projekti postaja najpomembnejši igralec na podjetniškem zemljevidu v zasavski regiji, je po podpisu pogodbe suvereno dejala Gabričeva.
Letošnjo pomlad se začne gradnja Zasavskega podjetniškega inkubatorja
Da bodo lahko sprejeli skoraj vse, pričakujejo v Trbovljah, kjer je trenutno vpisanih 140 otrok. Ker je bilo vpisanih več otrok, kot je bilo v vrtcu prostih mest, je Komisija za sprejem otrok preverila točkovanje vlog in pripravila prednostni vrstni red za sprejem otrok v Vrtec Trbovlje. Sprejeli bodo 132 novih otrok (89 otrok prvega starostnega obdobja in 43 otrok drugega starostnega obdobja), skupno bo vrtec oblikoval 29 oddelkov.
Podobno število, 140 otrok, bodo predvidoma sprejeli v vrtcu v Zagorju, kjer prav tako planirajo 37 oddelkov, nekaj več kot 40 otrok bo ostalo brez institucionalnega varstva. Bodo pa sprejeti vsi otroci, kjer sta zaposlena oba starša in imajo starši ter otrok stalno bivališče v Zagorju, saj ta kriterij prinaša največ točk, nam je povedala ravnateljica Darja Rakovič.
“Priprave potekajo kot vsako leto. Zadnja leta se tekaški števec zaustavi pri okoli 1.800 pretečenih kilometrih letno. Za deseturni tek, ali pa, ko sem se spopadal tudi z razdaljami več kot 100 km, je treba biti precej discipliniran. Ne le, da čez leto nabereš dovolj pretečenih kilometrov, dobro je tudi, da si na cesti vsaj tri do štirikrat tedensko. Sam prakticiram desetkilometrske teke, z občasnim daljšim tekom okrog 20 km. Včasih “odlaufam” maraton in to je to. Najrajši tečem na relaciji Izlake-Kisovec-Izlake, Kisovec-Zagorje-Kisovec ali Izlake-Medija-Izlake. Redko grem na atletsko stezo. Iskreno jo imam čisto dovolj v času humanitarnega teka. Po asfaltu tečem, ker je raven, poti prekrite s suhim listjem in koreninami, znajo biti precej neprijetne za gležnje. V naslednjih letih bom moral število kilometrov malo zmanjšati.”
Sabina Karaman, Igor Gošte, Jasna Gabrič
Lavra Izgoršek