13. 07. 2020

Pobrskali smo, kateri občinski svetniki imajo najdaljši staž v občinskem svetu. V Zasavju je veliki zmagovalec Vinko Žagar, desna roka župana Mirana Jeriča. 22 let že sedi v občinskem svetu sprva kot LDS, nato Lista Mirana Jeriča in danes Lista za našo dolino. 8 let pa je oddelal tudi kot podžupan.

V Trbovljah najdlje vztraja v občinskem svetu Milan Žnidaršič iz stranke SD. Trenutno mu teče 5 mandat in 18 leto “svetnikovanja”.

Mandat od 2002-2006 in nato 2010-2014 ter trenutni mandat je v zagorskem občinskem svetu Ivan Klančišar, Zagorje gre naprej  – ki je obenem tudi zagorski svetnik z najdaljšim stažom.

POGOVOR Z VINKOM ŽAGARJEM O POLITIKI NEKOČ IN DANES, O KANDIDATURI ZA ŽUPANA IN O “LASTNIH” DOSEŽKIH

Kaj se je v 22 letih lokalne politike – tako na splošno – spremenilo oziroma spreminjalo, smo začeli pogovor z Vinkom Žagarjem.

To je zelo nehvaležno vprašanje. Dejstvo je, da živimo v svetu, ki se res hitro spreminja. In tudi na lokalni ravni ni nič drugače.

Veliko ljudi pa sprememb ne pozdravlja, si jih ne želi ali pa se jih celo boji. V lokalnem okolju pa je, si bom kar drznil reči, precej odvisno tudi ali je posameznikom všeč to, kdo spremembe tudi uvaja in izpelje. 

Lahko trdim, da se je v Hrastniku in tudi v Zasavju veliko spremenilo. To je bil čas tranzicije iz tradicionalno industrijske regije v neko drugačno Zasavje. Bolj odprto, povezovalno, zeleno. Vsem, ki smo se za trudili uvajati novosti za drugačno, a vsekakor boljšo prihodnost, ni bilo lahko.  Polen pod noge je bilo vedno izjemno veliko – in tega ne nameravam prav nič olepševati. Tudi na političnem področju se je dogajalo marsikaj in težko je na kratko strniti misli. Lahko rečem le, da imam občutek, da se dandanes politika – predvsem na regijski ravni –  težje karkoli dogovori, kot se je v preteklih letih.

In hkrati upam, da se zaničevanje preteklega dela ter dosežkov za dobro vseh prebivalcev našega lepega Zasavja končno preneha.  

Zakaj ste se takrat odločili vključiti v politiko?

V času, o katerem govoriva, sem bil aktiven na številnih področjih, še posebej pa na kulturnem, športnem ter področju študentskega organiziranja. Gospod Miran Jerič me je takrat povabil v svojo ekipo s predlogom, da kandidiram na listi LDS v občinski svet občine Hrastnik na lokalnih volitvah leta 1998. Ne glede na to, da me politika takrat ni ravno zanimala, sem se vseeno odločil, da kandidiram z željo soustvarjati razvoj svojega kraja in regije.

Vedno sem globoko spoštoval znanje ter izkušnje posameznikov, ki so ne zgolj z idejami, temveč tudi s pravimi vrednotami želeli boljši jutri za vse občanke in občane. 

Začeli ste kot LDS, nato pa nadaljevali na dveh listah.

Bil sem član LDS tako v časih vzpona in kot tudi v časih zatona. Nikoli nisem prestopil v kakšno drugo stranko. Načelnost mi je zelo blizu. Seveda pa sem ob vsesplošni poplavi list na slovenski lokalno politični sceni potem pred lokalnimi volitvami soustanovil Listo Mirana Jeriča. Po politični upokojitvi Jeriča je bil čas, da obrnemo nov list na političnem področju. Priključil sem se skupini aktivnih in odločnih občank in občanov, s katerimi smo ustanovili Listo za našo dolino, katere član in občinski svetnik sem še danes.

Ni skrivnosti, da vas je prejšnji župan dolgo snubil, da bi kandidirali za župana. Zakaj se nikoli niste odločili za to?

Gospod Jerič ni bil edini, ki me je prepričeval, da kandidiram za župana občine Hrastnik. Pa vendar se po tehtnem razmisleku za kandidaturo nisem odločil izključno iz osebnih razlogov. Pri delu namreč nisem polovičar. Vsega, česar se lotim, se lotim ‘z dušo in telesom’. Funkcijo župana namreč razumem kot poslanstvo. Kot način življenja. To ni funkcija ali služba. Tudi ni statusni simbol, da si prvi človek občine. Funkcijo župana osebno vidim dobro opravljeno le tako, da v dobrobit občine usmeriš vso energijo, se odpoveš izjemnemu delu zasebnega življenja in iskreno deluješ za dobrobit vseh občank in občanov. Jaz počnem v življenju mnogo stvari, ki jih imam res rad in se jim nikoli nisem bil pripravljen odpovedati zaradi politike. Zato odločitev zame navkljub temu, da imam Hrastnik res rad, ni bila težka. Menim, da lahko s svojim prispevkom ter delovanjem kljub temu po najboljših močeh prispevam k razvoju občine na bolje.

Moram tudi priznati, če se dotakneva gospoda Jeriča, da je lestvico županovanja postavil izjemno visoko. Pripadnost kraju in njegova angažiranost za Hrastnik je bila izjemna. Le malokdo pa ve in razume, čemu vse se je bilo potrebno odpovedati …

Katere konkretne stvari bi si kot občinski svetnik in tudi podžupan šteli kot svoj dosežek? 

Moram reči, da si v vseh letih delovanja za lokalno skupnost osebno ne lastim nobenega dosežka – vsi so namreč plod dela cele ekipe, katere del sem bil. Tudi danes me močno zmoti, kadar si posamezniki pripisujejo zasluge za karkoli. In hkrati teptajo pretekle dosežke ali si celo pripisujejo zasluge zanje.

Lahko rečem, da sem v vseh teh letih s srcem delal za dobro lokalne skupnosti in Zasavja.

Kot zelo pomemben dosežek moram vsekakor izpostaviti izgradnjo industrijske cone Podkraj. Bila je zgrajena hitro, z evropskimi sredstvi ter z izjemnim sodelovanjem lokalne skupnosti ter gospodarstva. Tako je bilo omogočeno Steklarni Hrastnik zgraditi novo tovarno embalažnega stekla. Prepričan sem namreč, da brez te pomembne investicije Steklarne Hrastnik v Hrastniku danes ne bi bilo več. Prav tako štejem kot zelo pomemben dosežek  ustanovitev Mladinskega centra Hrastnik, ki je bil nekakšno institucionalno udejanjenje ideje, ki je tlela vse od ustanovitve Študentske organizacije Hrastnik (ŠOHT), ki sem jo kot predsednik vodil v ustanovnem letu.

Ne smem pozabiti niti na povsem nove prostore Knjižnice Antona Sovreta. Na pomembne okoljske projekte – izgradnjo čistilne naprave ter kanalizacijskega omrežja v Hrastniku in na Dolu, izgradnjo CEROZ-a . Pa na projekt prenove OŠ Dol pri Hrastniku. Ne smemo pozabiti na kilometre novo urejenih cest, urejenih plazov ter nešteto drobnih izboljšav, ki jih morda večina sploh ne opazi – pa vendar močno vplivajo na višjo kvaliteto življenja. Ne smemo pozabiti na energetske sanacije objektov – vrtca, šole, telovadnice, bazena, itd. Pa na ureditev mestnega jedra, cestnih povezav s sosednjim mestom, pa varne poti in sprehajalne poti. Omeniti moram tudi uvedbo kulturnih festivalov ter drugih aktivnosti na družabnem področju. Ne smemo pozabiti tudi dejstva, da je bila Občina Hrastnik med najuspešnejšimi občinami pri pridobivanju in črpanju evropskih sredstev v Sloveniji.

Resnično veliko je bilo narejenega in morda so me vaša vprašanja vzpodbudila k temu, da si bom enkrat vzel čas ter vse projekte, izboljšave ter dosežke tudi strnil. Prav vse pa je temeljilo na prizadevanjih za vzpostavitev varnega, zelenega, vzpodbudnega in kreativnega okolja. Ukvarjali smo se z resnimi projekti, ki ne morejo sedaj postati predmet populističnega, če si drznem reči, gostilniškega razpravljanja.

V zadnjem mandatu smo zastavili tudi temelje za prav vse, kar je bilo zgolj dokončano v zadnjem obdobju – gradnja podvoza na Dirmajerjev hrib, projekt novega gasilskega doma na Dolu, prenova in energetska sanacija objekta Trg borcev NOB 12, pa projekt Tržnice in Tic … Res je bilo storjenega veliko!

Ne želim izpasti naiven. Toda upam, da družba in predvsem lokalna politika sedanjosti in prihodnosti ne bo padla na preizkusu zrelosti in morale. V javnosti je bilo preveč nepreverjenih dejstev, preveč neštetokrat ponovljenih laži, ki želijo postati resnica. Hrastnik, Zasavje, predvsem pa občanke in občani, si namreč zaslužijo varno in optimistično prihodnost. 

Stari-novi podžupan v Hrastniku