Ker so območje občine Hrastnik izločili iz območij, kjer PM10 presegajo mejne vrednosti, bodo tudi tisti, ki bodo od februarja dalje zamenjali staro kurilno napravo za toplotno črpalko, dobili manj subvencije. Po drugi strani pa sedaj lahko občani dobijo subvencijo za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso.
Več bodo iztržili tisti, ki so vlogo oddali pred februarjem
Pri vlagateljih, ki so vloge na Ekosklad oddali najkasneje na zadnji januarski dan, veljajo pravila po starem. Če pa ste vlogo za pridobitev subvencije oddali ali priporočeno na pošto ali osebno na Eko sklad od vključno 1. februarja dalje pa že zapadete v paket vseh občin, pri katerih so v veljavi zneski upoštevajoč, da omenjenega odloka ni.
10 odstotkov = do 700 evrov manj novi toplotni črpalki
Kaj to pomeni v praksi? Če boste staro kurilno napravo zamenjali z novo toplotno črpalko, bo Ekosklad povrnil do 40 odstotkov naložbe oziroma največ 2500 evrov, prej 10 odstotkov več.
Od februarja dalje pa ni več omejitve pri vgradnji kurilnih naprav na lesno biomaso in vam bo lahko subvencija zanjo dodeljena v višini do 50% priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 4000 evrov.
Po novem subvencija za zamenjavo tudi na območjih daljinskega ogrevanja
Prej na območju, kjer je bilo daljinsko ogrevanje, ni bilo možno dobiti subvencije za toplotno črpalko ali za kotel na biomaso, sedaj pa teh omejitev ni več. “Subvencija je za občane sicer nekoliko nižja; 40% za toplotno črpalko in 50 % za kotel na biomaso (prej 50% in 60%, če niso bili na območju, kjer je prednostni način ogrevanja daljinsko ogrevanje),” spremembe, vezane na 74SUB-OB19 (Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb) opisuje direktorica Mojca Vendramin iz Slovenskega okoljskega javnega sklada Ekosklad.
Sistem izposoje koles, komunalna vozila: Hrastnik ni več upravičen!
Fotografija je simbolična.
Spremembe pa se niso pripetile samo na področju, ki zadeva občane, pač je odslej v neprijetnem položaju tudi lokalna samouprava z vidika načrtovanih projektov in investicij. Občina Hrastnik namreč po sprejetju Odloka ni več upravičena do nepovratnih finančnih spodbud za nakup novih komunalnih vozil in za nakup novih delovnih vozil ter strojev, ki so namenjeni vzdrževanju javnih površin – pred februarjem pa JE izpolnjevala pogoje javnega razpisa 68SUB-KV19.
Podobno se je finančna pipica zaprla z vidika kolesarske infrastrukture, saj po novem Odloku prav tako ne izpolnjuje več pogojev javnega razpisa 61SUB-LSKI19. Gradnja ali rekonsktrukcija kolesarskih povezav in sistem izposoje javnih koles (tudi električnih) tako za Hrastničane ni več podprta s strani države.
SORODNI ČLANKI:
Bomo šele sedaj ugotovili resnico, kakšen zrak je v Hrastniku?
Rudi Medved
Kje sledi pušča flavtistka Andreja Ravnikar
dolgoletna ravnateljica Marjetka Bizjak
Med sprehodom skozi delavnice, ki se nahajajo v ločeni enoti, nedaleč stran od matične šole, se razkrije pogled, ki spominja na del hiše v postopku finogradnje. “Dijakom je najbolj všeč, ko vidijo, da nekaj kar so spojili, ali sestavili, deluje, in da že v šoli pridobijo znanja, ki jih že kot učenci znajo samostojno uporabiti v primerih, ko je denimo potrebno doma nekaj popraviti.”
Kako deluje sistem ogrevanja v hiši, spoznajo dijaki znotraj programa instalater strojnih instalacij, pri čemer se učenci učijo novih znanj postopoma in po segmentih. “Ko pride zmontirat sistem ogrevanja, je za stranko izredno pomembno, da poleg tega, da mojster zna razpeljat vodovod ali ogrevalni sistem, ima znanje tudi položiti keramiko in vgraditi vtičnico,” opisuje učitelj Miroslav Romih, ki je znanje, ki ga prenaša na mladino, okušal vse od vajeništva do položaja vodje skupine. Ob tem pa razkaže številne pripomočke, material in opremo, katerega v kar 95 odstotkih (preostalih pet zagotovi šolsko ministrstvo, op.a.) prejme šola s strani sponzorjev, ki so pravzaprav dobavitelji.
Miroslav Romih
Pot nas vodi dalje do orodjarske delavnice, kjer se kalijo bodoči oblikovalci kovin – orodjarji in pomočniki v tehnoloških poklicih. Na začetku svoje izobraževalne poti se naučijo izdelati različne strojne dele, kakršne denimo, pri montažah uporabljajo strojni instalaterji. Pri svojem vsakodnevnem delu se srečujejo s pretežno klasično strojno obdelavo, med katero ne manjka brušenje, frezanje in struženje ter tudi merjenje in žaganje. Tu pride posebej do izraza prepletanje poklicev, materialov, veščin in znanj. “Nekaj, kar izdela orodjar, je nujen sestavni del napeljave, ki jo izvaja strojni instalater.” Učitelj trboveljske srednje šole še pove, da se šolo tudi iz Maribora obračajo s prošnjami, da bi trboveljska izobraževalna ustanova poslala na praktično uposabljanje bodoče orodjarje na štajerski konec.
Brez povezovanja v tem poklicu že v samem učnem procesu preprosto ne gre. Vsi triletni programi, med njimi tudi tisti, ki bodo na trg dela izstrelili novopečene avtoserviserje, imajo velik poudarek na praktičnem delu, kar dokazuje preko 900 opravljenih ur praktičnega usposabljanja pri delodajalcih. Tedaj so dijaki zlasti zaključnih letnikov skorajda več, konkretno ti iz smeri avtoserviser, pri stanovskih, že izkušenih in starejših kolegih denimo bližnjega Avtoservisa Špajzer in Avtohiše Malgaj.
Ob vprašanju, kje natanko se je situacija postala nevzdržna, podpredsednik RK Radeče Papir Nova Edi Koritnik odkrito pove, da gre za splet več okoliščin, med katerimi so najtesneje povezani pomanjkanje domačih igralcev, ki vodi v to, da rokometaši od drugod prihajajo v klub, povsod pa je seveda v igri denar, saj rokometaši prejemajo določene mesečne zneske (stroški prevoza). In brez stabilnega finančnega položaja radeški rokometaši niso mogli jasno začrtati prihodnosti članske ekipe. Zgoraj opisane težave potrjuje tudi Tomaž Režun, eden izmed direktorjev podjetja Radeče Papir Nova, po katerem klub nosi ime. Režun zanika, da bi bili odnosi med družbo in klubom kakorkoli negativni ali vprašljivi ter dodaja, da srž problema predstavlja premajhen delež domačih ter na drugi strani prevelik delež ostalih igralcev, kar za seboj potegne precejšnje stroške.
Foto: arhiv RK Radeče Papir Nova
Foto: E-Posavje
Foto: arhiv RK Radeče Papir Nova
Javna agencija za železniški promet je podala odločbo, ki je zadnje dejanje v papirološki bitki za pričetek razširitve in poglobitve podvoza na cesti Hermana Debelaka.