Upravljalci ceste v sklopu rednih vzdrževalnih del urejajo brežine ob cesti med Dolom pri Hrastniku in Hrastnikom.
Kot nam je povedal Marko Veršić iz CGP Novo mesto odstranjujejo veje in drevje, čistijo brežine in obenem obcestno območje pripravljajo na zimske razmere.
Dela bodo potekala še vse do konca tega tedna in, zato bo promet oviran.
Okoli 7.30 ure v petek so bili policisti obveščeni o prometni nesreči s pobegom. Nesreča se je zgodila na relaciji Hrastnik – Zidani Most. Do nesreče je prišlo zaradi nepravilnega srečevanja, povzročitelj pa je odpeljal naprej. V nesreči naj bi nastalo okoli 200 evrov materialne škode.
Še ena nesreča se je zgodila v petek, v kateri se je lažje poškodovala voznica osebnega vozila. Zagorski policisti, ki so primer obravnavali, poročajo, da se je nesreča zgodila zaradi izsiljevanja prednosti. Izvedli bodo ustrezen ukrep.
V petek dopoldan so trboveljski policisti obravnavali primer družinskega nasilja. 36-letnik je grozil svojemu očetu ter nato še zdravstvenemu osebju. Policisti so mu izrekli prepoved približevanja, kazensko ovadbo zoper njega pa bodo podali na pristojno tožilstvo.
Zagorski policisti so v petek zvečer občanu zasegli snov, za katero sumijo, da gre za prepovedano drogo. Po analizi bo izveden prekrškovni postopek.
40-letna voznica, ki so jo policisti ustavili v soboto v nočnem času je odklonila hitri test za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, v nadaljevanju pa še strokovni pregled. Policisti so ji odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljnjo vožnjo. Obdolžilni predlog zoper nje bodo policisti podali na pristojno sodišče. Trboveljski policisti so nato opravili postopek še z sovoznikom, ki so mu zasegli manjšo količino snovi, za katero se sumi, da je prepovedana droga. Po opravljeni analizi sledi prekrškovni postopek.
Okoli 7.30 ure v petek so bili policisti obveščeni o prometni nesreči s pobegom. Nesreča se je zgodila na relaciji Hrastnik – Zidani Most. Do nesreče je prišlo zaradi nepravilnega srečevanja, povzročitelj pa je odpeljal naprej. V nesreči naj bi nastalo okoli 200 evrov materialne škode.
Policisti so včeraj zvečer v Trbovljah iskali moškega, ki je drugega moškega udaril s pestjo v obraz. Kršitelja so našli in bodo zoper njega izdali odločbo o prekršku.
Na Občini Trbovlje so se odločili za dražbo poslovnega prostora velikega skoraj 240 kvadratnih metrov na naslovu Obrtniška cesta 14.
Javna dražba bo v prostorih Občine Trbovlje 11. decembra ob 15.30. Od potencialnih kupcev zahtevajo varščino v višini 1 odstotka od izklicne cene 147.000 evrov.
V ceno sta všteta tudi dva parkirna prostora v skupni izmeri 22 kvadratnih metrov.
»Sanjska, inovativna, drugačna, čustvena. Sodelovalna, povezovalna. Učeča se.« Tako so povabljenci praznovanja 60 let Zasavske ljudske univerze (ZLU) opisali prireditev. Sodelavkam, ki so dogodek pripravile pa je bila polna gledališka dvorana trboveljskega delavskega doma najlepše darilo za rojstni dan.
Polona Trebušak
Na odru trboveljskega doma so združili prav to, kar že 60 let združujejo v praksi. Vse generacije v učenju, potovanju, umetnosti in sodelovanju.
Zgodba te izobraževalne institucije se začne leta 1959, ko takrat delavske univerze postanejo samostojne izobraževalne ustanove. Njihov cilj pa je bila podpora pri izobraževanju vse od osnovne do visoke šole, ter izobraževanje nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev v podjetjih nam zaupa trenutna direktorica Polona Trebušak, ki je vodenje univerze prevzela leta 2017.
Ko so se v letošnjem letu lotili »brskanja po zgodovinskih podatkih«, da bi se spomnili, kako je bilo pred desetletji, se je izkazalo da so podatki do leta 1972 bolj skopi, nam pojasni direktorica Polona Trebušak. So pa v zaprašenih omarah našli kup zanimivih podatkov. Recimo, da so na zasavski univerzi imeli program »Kaj mora vedeti dekle in žena o sebi« in še eden zanimiv je bil: »Nega, molža in pravilno krmljenje, pogoj za dobro molznost krav« in »razvoj otroka in njegovi kvarni vplivi«.
Programi so se, jasno, skozi leta spreminjali in prilagajali času. Letos poleti smo tako največ o delu ustanove izvedeli od upokojenke Zdenke Selan, ki je kar 34 let delala na omenjeni izobraževalni ustanovi in šla skozi več njenih reorganizacij.
Nekdanji zasavski program: »Kaj mora vedeti dekle in žena o sebi«
Da ima Zagorje potencial, so prepričani v podjetju Gen-i Sonce, ki so z zagorsko občino podpisali tudi namero z namenom spodbujanja gradnje sončnih elektrarn na javnih objektih.
Matej Drobež iz zagorske občinske uprave je ob tem povedal, da občina že ima dve svoji sončni elektrarni, in sicer na strehi Kulturnega centra Delavski dom in na strehi Osnoven šole Ivana Skvarče. Obe elektrarni skupaj sta do sedaj proizvedli okoli 300 MWh električne energije in s tem okolju prihranile okoli 500 ton CO2. Sončna energija namreč spada med obnovljive vire energije in je ena od rešitev za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje, ki nastanejo ob kurjenju fosilnih goriv, pri katerem nastajajo večje količine strupenih plinov in prašnih delcev.
Najbrž ravno zaradi tega, je Društvo Trajnostne Energije skupaj z občino, organiziralo podrobno predavanje o načinih izkoriščanja sončne energije in modelih izgradnje samih solarnih sistemov, kar je predstavil prof. dr. Sašo Medved iz Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Na svojem predavanju je izpostavil, da se sedaj največkrat ukvarjajo s problemom, kako skladiščiti energijo v hranilnikih energije, kar bi omogočilo hrambo toplote skozi celotno leto, tudi takrat, ko sončne energije ni.
Po mnenju Medveda potrebujemo sožitje med proizvodnjo električne energije in toplote s pretvorbo sončne energije. Podal je tudi primer Danske, ki si je zadala cilj, da po letu 2050 ne bo več koristila neobnovljivih virov energije.
Gregor Hudohmet
Gregor Hudohmet, direktor podjetja Gen-I Sonce d. o. o. je podrobneje predstavil mikrosončne elektrarne in priporočal postopen prehod na individualno samooskrbo z električno energijo. Opozoril je tudi, da investicije subvencionira Eko sklad, vendar pa traja tudi več mesecev, da vlogo odobrijo. Ob tem pa še opozoril na težave, da morajo investitorji oddati vlogo na Eko skladu pred začetkom investicije. Po besedah Hudohmeta naj bi se investicija v lastno sončno elektrarno za individualno oskrbo povrnila že v 7 letih.
Na naše vprašanje, kakšna je življenjska doba takšnih solarnih sistemov, izvemo, da stroka ocenjuje življenjsko dobo sistema na 25 let, za same sončne panele pa vsaj 30 let. “Poznam tudi sončne sisteme, ki delujejo že 60 let,” je še navrgel Hudohmet.
