Miniranje v hrastniškem kamnolomu je včeraj ujezilo lokalno prebivalstvo. Velik sivo bel oblak se je zvalil iz kamnoloma na cesto in okolico. Kaj se je zgodilo?
Obvestili so nas okoliški stanovalci in nam poslali več fotografij, ki pričajo o velikem oblaku. Res je bilo včeraj miniranje, potrdi Maja Gerčer iz podjetja AGM Nemec, ki ima kamnolom v lasti. Tokrat so minirali na samem vrhu kamnoloma, kjer se nahaja manjše kamenje in zemlja.
Stanovalci pravijo, da ne gre le za včeraj
Da gre zgolj za prah in zemljo, ki sta prekrivala zgornji del kamnoloma in sta se iz višin podala proti tlom, pojasni Gerčerjeva, ki zagotovi, da je šlo tokrat za manj plitvih vrtin, z manj razstreliva, manj tresljaji, a vseeno se je material, ki se je na skrajnem vrhu nabiral leta in leta, zbral v moteč oblak. Na očitke krajanov, da je miniranja preveč, direktorica odgovarja: “Miniranje se izvaja skladno z rudarskim projektom”.
Razburjeni občani se na prvega moža občine niti niso obrnili, saj dopoldan župan Miran Jerič ni vedel nič o včerajšnjem dogodku, se je pa na naš naslov obrnilo več domačinov, ki so iskali pojasnilo.
Cesto in okoliške objekte so pometli in oprali, del čiščenja poteka tudi danes, zagotovi Gerčerjeva, ki razume občane in doda, da je glavnina del na zgornjem območju kamnoloma končana.
Lokalci pravijo, da ni tako preprosto in, da ne gre le za včeraj. Očitajo celo, da iz kamnoloma odvažajo bistveno več, kot imajo zapisano v dovoljenju in da je ta vse bolj nevaren, a vse bazira le na anonimnih izjavah bližnjih stanovalcev, ki se ne želijo izpostavljati.
Občinska mošnja, zaradi kamnoloma precej večja
Tudi na te lokalne očitke imajo v podjetju odgovor: “Izkoriščanje mineralne surovine se izvaja skladno z rudarskim projektom in podeljeno koncesijo. Kamnolom je pod rednim nadzorstvom pristojnih inšpekcijskih služb, ki redno opravljajo nadzorstva”. Letna količina izkoriščene mineralne surovine ni omejena, pravi Gerčerjeva, se pa za vsak odvoz plačuje koncesnina, ki gre v državni proračun, druga polovica pa v občinsko mošnjo.
Na podlagi dogovora pa podjetje v občinski proračun vsako leto prostovoljno vplača še 21.000 evrov, ta denar naj bi bil namenjen za sanacijo površin, objektov in naprav komunalne infrastrukture v okolici kamnoloma, predvsem pa, še doda direktorica, za izboljšanje pogojev bivanja okoliških prebivalcev.
V odločilni tekmi za uvrstitev v četrtfinale državnega srednješolskega prvenstva smo se pomerili s Srednjo zdravstveno šolo Celje. Naši fantje so prikazali izjemno borbeno in angažirano igro, vendar jim je v zaključku tekme zmanjkal kanček športne sreče (20 : 21).
35 mladih in malo manj mladih pohodnikov je kljub megli, ki bi jo lahko rezali, vzelo pot pod noge in v rekordnem času osvojilo Hrasteljevo skalo. Na poti proti cerkvi sv. Urha so se sončni žarki vedno bolj uspešno prebijali skozi sivo kopreno in na Bezgovškovem travniku je bilo nad nami modro nebo, pred nami in za nami pa Zasavsko hribovje z zaselki, Klek, Gamberk, Čemšenik …
Pika na i pa je bil postanek na kmetiji Uroša Macerla. Noge, ki so bile že utrujene in so klicale k počitku, so kar naenkrat oživele. Pobožati je bilo potrebno konja, jagnje, mačke, pse in seveda tudi osla, ki po besedah Uroša Macerla dela »drušno« gospodarju. In ko je bilo tem željam potešeno, smo z veliko žlico zajemali, na kmetiji pripravljeno, obaro.
Edvard Bravec
Vir: Zavod za šport Trbovlje
Danes popoldan bodo projekt predstavili krajevni skupnosti, dela pa naj bi se začela v mesecu marcu, če se bodo s tem strinjali krajani. Okoli 100 stanovalcev živi v steklarniških, občinskih in komunalnih stanovanjih, nekaj je tudi stanovanjskih hiš.