V preteklih pomladnih dnevih so se v MCT srečevali mladi, nadobudni in navihani junaki dežel od blizu in daleč. Na junaških miselnih dvobojih so premagovali pošastne ovire, odklepali vrata do novih dežel, srečevali bizarne ideje in ljubeznive vile pravljice ter spoznali pomembno lekcijo – vsak je svoje pravljice junak.
Preteklo je mnogo bitk, po slapu znanja je steklo mnogo pravljičnih spoznanj in junaki so naposled zasnovali novo pravljico, ki bo dobila svojo obliko, vsebino, prostor in čas na pravljičnem festivalu. Pravljica ima globoko sporočilo in da se lahko dokopljemo do njega moramo prestati mnogo preizkušenj, ki jih bodo pripravili izkušeni junaki in junakinje in nam jih pomagali premagati. Če bomo združili moči in poslušali svoje srce, bomo na koncu spoznali milo spoznanje – da je vsak svoje pravljice junak.
Posebno čarobnost festivalski pravljici dajejo skrivnostni pravljični simboli. Mestni park Trbovlje se bo namreč razdelil na tri ulice: na Ulico barv, števil ter predmetov. Mladi ustvarjalci festivala so skupaj s pravljičnimi junaki pripravili zanimive delavnice, v katerih bodo uživali tako najmlajši kot njihovi spremljevalci. Iskali bomo zlobnega volka, risali, lepili, barvali, fotografirali, skakali v vrečah, igrali veliko igro na travi in še in še. Otroci bodo preko devetih pravljic spoznali, da lahko spreminjajo svet okoli sebe, uresničujejo svoje ideje in postanejo čisto pravi junaki svoje pravljice.
Mestni park Trbovlje se bo v soboto, 12. maja, ob 15. uri spremenil v gromozansko pravljično deželo, po kateri se bodo sprehajala pravljična bitja z mrzliškim zmajčkom na čelu. Vabljeni junaki in junakinje in tisti, ki želite to šele postati!
V sklopu junaštva poteka tudi literarni natečaj. K sodelovanju so vabljeni mladi junaki med 13. in 18. Letom starosti, da napišejo svojo zgodbo, ki govori o rdeči niti festivala, vsak je svoje pravljice junak, in jo do 30. aprila pošljejo v MCT. Več informacij najdete na mct.si.
Tanja Vozelj, MCT
Ne gre za sklenitev delovnega razmerja, vključijo se lahko brezposelni, prijavljeni v evidenci brezposelnih vsaj 3 mesece. Prednost imajo osebe med 30. in 49. letom.
Na stojnicah ni bilo moč poskusiti zgolj funšterca, grenadirmaša, makaronflajša, matevža in drugih za Zasavje značilnih ali močno prisotnih jedi, ampak tudi grižljaje druge vrste. Premalokrat se opazi ali sploh ne ve, da je v revirjih moč naleteti tudi na hrano iz kulinarik od drugod. Od tam, od koder izvirajo prebivalci.
Na včerajšnji prireditvi so jo predstavile in v pokušino ponudile tudi različne kulturne skupnosti, ki izhajajo od drugod. Dogodek je bil odlična priložnost za izmenjavo kulinaričnih znanj, veščin in značilnosti ter povezovanje. Iz ponev in loncev se je tako poleg zasavske in slovenske kadila še albanska, srbska, bosanska, madžarska in hrvaška hrana.
Zasavska stojnica je imela tudi tipično kredenco in »šporhat«, kakršni so bili v preteklosti po revirskih domovih, pri srbski, kjer so promotorji oblekli narodne noše, so stregli tudi rakijo, pri bosanski se je kuhala kava v značilnih “džezvah”. S številnim obiskom in pokušanjem ponujenih jedi so Zasavčani pokazali, da niso zaprti do stvari, ki prihajajo iz sosednje kuhinje. Prav nasprotno. Z zanimanjem in radovednostjo so poskušali med seboj zelo raznoliko ponudbo in ugotavljali, kaj je komu všeč in kaj ne.
Prireditev je bila pospremljena s kulturno umetniškim programom in Živo knjižnico. Knjige v njej namreč nadomestijo živi ljudje s svojimi zgodbami o predsodkih, pripadanju manjšinam ali družbeno ogroženim skupinam. Tovrstno »branje« in druženje odkrivajo skozi pogovor nove svetove in krepijo ne le medkulturno, ampak tudi medčloveško razumevanje. Ob uradnem zaključku prireditve oziroma kulturnega programa pa je srbsko kulturno društvo Sava Hrastnik zaplesalo tudi nekatere svoje značilne folklorne plese, pri katerih so se jim pridružili tudi obiskovalci in zaključili z vodilom prireditve Skup’ se kuha, skup’ se je!.
Prvošolka iz hrastniške družine ima sladkorno bolezen tipa 1. Zaradi njene bolezni je morala mama pustiti službo, oče pa je brez stalnih prihodkov. Deklica zato, ker je po zakonu odobreno le 40 senzorjev, potrebuje pomoč pri kupovanju dodatnih, česar pa si zaradi socialne stiske ne morejo privoščiti.
Fant iz Zagorja je desetletnik s precej hudo obliko avtizma. Ker je oče invalid in so v socialni stiski, ni denarja za plačevanje prepotrebne dodatne terapije.